izvršilni stroški - neobrazložen sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja
Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.
hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje meni, da je sodna praksa, predvsem skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 747/2010 z dne 23. 6. 2011, I Ips 185/2011 z dne 22. 12. 2011, I Ips 23071/2014 z dne 7. 2. 2018 in druge) izoblikovala dokaj jasne kriterije na podlagi katerih sodišče presoja, ali je bilo določeno kaznivo dejanje, v konkretnem primeru rop, storjeno v kvalificirani obliki z udeležbo v hudodelski združbi. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja. Povezave med člani združbe tako niso le naključne ter med njimi obstaja več kot le dogovor za storitev kaznivega dejanja, saj so dejavnosti združbe usmerjene v vnaprejšnje načrtovanje in koordinacijo uresničitve širšega hudodelskega načrta, katerega cilj je storitev enega ali več kaznivih dejanj. Hudodelska združba ima običajno vodjo, ki izvaja nadzor, koordinacijo, razdeli naloge posameznim članom. Združba deluje po načelu delitve dela, ko ima vsak njen član točno določeno vlogo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Pritožba dejanskih ugotovitev sklepa sploh ne izpodbija, trditev v pritožbi pa pritožnica tudi ne konkretizira in ne izkaže. Kakšni naj bi bili povečani izdatki zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ni jasno, poleg tega pa ni dokazala, da je pokojnina v pretežnem delu zarubljena.
vzorčna zadeva - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - invalidsko podjetje - ukinitev delovnega mesta - obveščanje zavoda - večje število delavcev - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikovo delo sicer v bistvenem ostalo enako kot prej, da pa je bistvo reorganizacije v tem, da je z novo opredelitvijo tožnikovih delovnih nalog omogočena večja fleksibilnost pri odrejanju nalog tožniku. Po novi sistemizaciji je tožniku mogoče odrediti tudi opravljanje nekaterih drugih nalog ali stalno opravljanje nekaterih nalog, ki so bile dotlej opredeljene zgolj kot začasne, kar prispeva k večji učinkovitosti, predvsem v primerih odsotnosti zaposlenih in njihovih nadomeščanj. Tožnik sicer opravlja delo kot ga je opravljal, sprememba sistemizacije oziroma nova pogodba pa je sklenjena predvsem zato, da bo v primeru odsotnosti drugih delavcev tožena stranka lahko organizirala delovni proces tako, da bo tožnik opravljal nekatere naloge odsotnih delavcev, česar do sedaj ni opravljal, oziroma je lahko opravljal le začasno. Takšna ugotovitev pa predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prvega odstavka 1. alineje 89. člena ZDR-1.
bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo in direktorja, tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ-2 je svoj poklic, definiran s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč splošno delovno zmožnost za dela, ki bi jih lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Odločilno torej ni le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca ter invalidnost z vidika poklica presoditi celostno s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in usposobljenosti za drugo delo.
vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje pravni osebi - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Tožena stranka ni poskrbela za to, da bi imela predalčnik. S tem je sama otežila vročanje sodnih in vseh drugih pisanj. Od vročevalca se ne more zahtevati kakšne posebne pritrditve sodnega pisanja, ki je zakon niti ne predpisuje, če sam naslovnik s svojo opustitvijo ne poskrbi za nemoten poštni promet.
ZST-1 člen 6c, 12, 12/1, 34, 34/3, 34a. ZPP člen 105, 105a/3, 343, 343/4.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - sklep o ustavitvi postopka - neplačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za taksno oprostitev - sodna taksa za umik tožbe - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 10, 94. ZUP člen 242, 252, 252/2. ZDavP-2 člen 111, 114, 120, 120/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 2, 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje upravnega organa - davčna inšpekcija - zavarovanje davčnega dolga - blokada sredstev na računu - arbitrarnost
Davčni organ se je pri razlagi določbe v konkretni situaciji, ki se ni neposredno pokrivala z zakonskim dejanskim stanom, postavil na stališče, ki se je v postopku s pravnimi sredstvi izkazalo za napačno. Svoje stališče je obrazložil z na prvi pogled razumnimi argumenti, zato o arbitrarnosti ni mogoče govoriti.
posebna revizija - načelo kontradiktornosti postopka - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - zloraba pravice
Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da je posebno revizijo dovolilo za obdobje zadnjih pet let, ker naj predlagatelj v celotnem obdobju ne bi bil družbenik nasprotne udeleženke. Zakon glede tega zahteva le, da je predlagatelj (kvalificirani) družbenik vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njegov predlog in da je družbenik še tudi ves čas trajanja postopka (318. člen ZGD-1). Ker zakon hkrati govori o reviziji za obdobje 5 let, povedano ne omogoča razlage, za kakršno se zavzema pritožnica.
Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - podjetniška kolektivna pogodba - osnovna plača
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za uskladitev plač pri nasprotnem udeležencu (doseganje oziroma preseganje 2-odstotne rasti cen življenjskih potrebščin), se stranke sicer res lahko na pogajanjih dogovorijo za višino povišanja plač, vendar pa v primeru izostanka dogovora o dejanskem povišanju plač to ne pomeni, da do uskladitve plač ne pride oziroma, da je ta 0-odstotna. Že z jezikovno razlago določbe 105. člena PKP je namreč mogoče ugotoviti vsebino pravne norme - ta pa je, da če se o dejanski višini povišanja stranke na pogajanjih ne uspejo dogovoriti, samodejno pride do povišanja v višini rasti cen življenjskih potrebščin. Glede na jasno jezikovno razlago drugačna razlaga (denimo razlaga glede skupnega namena sopogodbenikov) ni dopustna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 131, 131/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možnost preizkusa sodbe - dejanske ugotovitve - dokazna ocena - obseg poškodb - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - video posnetek kot dokaz
Pritožbene trditve, ki merijo na to, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča napačna in da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot trdi tožnica, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na omejene pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
Predlagane priče dogodka niso videle in o njem na podlagi neposredne zaznave ne bi mogle izpovedovati, zato sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič ni kršilo določb ZPP.
ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/6. ZFPPIPP člen 125, 125/3, 141, 141/3, 152, 152/1, 221a, 221b.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pravni položaj dolžnika v postopku prisilne poravnave - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - konkurenca stečajnega postopka in postopka poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - mikro družba
Glede na trenutno veljavno sodno prakso, da se določilo prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP uporablja tudi takrat, kadar se v konkurenci srečata stečajni postopek in postopek poenostavljene prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zatečeni situaciji na dan 26. 11. 2018 izdalo izpodbijani sklep (o prekinitvi odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom).
V pritožbi je upnik opozarjal na zlorabo, saj je zatrjeval in dokazoval, da se dolžnik uvršča med majhne družbe in poudarjal, da zato nad dolžnikom ni dovoljeno izvesti poenostavljene prisilne poravnave. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo možnost dolžničinega uspeha s pritožbo v zadevi St 000/2018.
Dolžnica v postopku St 000/2018 s pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne bi mogla uspeti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.