izvršilni stroški - neobrazložen sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja
Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.
hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje meni, da je sodna praksa, predvsem skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 747/2010 z dne 23. 6. 2011, I Ips 185/2011 z dne 22. 12. 2011, I Ips 23071/2014 z dne 7. 2. 2018 in druge) izoblikovala dokaj jasne kriterije na podlagi katerih sodišče presoja, ali je bilo določeno kaznivo dejanje, v konkretnem primeru rop, storjeno v kvalificirani obliki z udeležbo v hudodelski združbi. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja. Povezave med člani združbe tako niso le naključne ter med njimi obstaja več kot le dogovor za storitev kaznivega dejanja, saj so dejavnosti združbe usmerjene v vnaprejšnje načrtovanje in koordinacijo uresničitve širšega hudodelskega načrta, katerega cilj je storitev enega ali več kaznivih dejanj. Hudodelska združba ima običajno vodjo, ki izvaja nadzor, koordinacijo, razdeli naloge posameznim članom. Združba deluje po načelu delitve dela, ko ima vsak njen član točno določeno vlogo.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
delitev stvari v solasti - pravila delitve solastnine - deljivost stvari
Šele če fizična delitev v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti ali mogoče le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se sodišče lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina.
Sodišče prve stopnje pa pogojev za fizično delitev stvari v postopku ni presojalo. Stvar je namreč deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost, niti se ne uniči njen osnovni namen.
ZDR-1 člen 4,9,13,13/2,17,18,32,59,63.. OZ-UPB1 člen 50.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe - izvajalec del - elementi delovnega razmerja - agencijski delavec
Čeprav sta toženki njuno razmerje navzven prikazovali kot opravljanje storitev (ki sta ga uredili s podjemnimi pogodbami - pogodbami o opravljanju storitev), dejansko pa so podani elementi posredovanja dela delavcev, to ne pomeni, da je mogoče prvo toženko šteti kot delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v skladu s 59. členom ZDR-1.
Druga toženka ne izpolnjuje pogojev po določbah ZUTD za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, zato je ni mogoče šteti za delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku.
Tako kot je za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bistveno, da v razmerju med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja, kot so določeni v 4. odstavku ZDR-1, je tudi delodajalec lahko le tisti subjekt, pri katerem so dejansko izražene lastnosti delodajalca, torej tisti, ki organizira delovni proces, v katerem delajo delavci, ki delavcem daje navodila in jih nadzira. Ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko (v delu, v katerem je šlo za prikrivanje delovnega razmerja pri drugem delodajalcu) pa ne pomeni, da tožnik v tem obdobju sploh ni bil v delovnem razmerju, bistveno je, kdo je bil njegov dejanski delodajalec, torej tisti, pri katerem so bili dejansko izraženi vsi elementi delovnega razmerja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00022085
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/10. ZP-1 člen 25, 25/1, 105, 105/4.
odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - pogoji za izrek stranske sankcije - obdolžilni predlog - obrazložitev ocene - pritožba predlagatelja
Ko je izrek stranske sankcije pri prekršku predpisan kot fakultativen, mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča ne zadoščajo le navedbe, kaj je predlagateljica navedla v obdolžilnem predlogu, in le pavšalne pritožbene navedbe glede prejšnjega življenja obdolženca (ki je specialni povratnik) in ponovitvene nevarnosti, temveč bi morala pritožnica pritožbene navedbe, da je mogoče obdolžencu le z izrekom odvzema motornega vozila, ki je njegova last, preprečiti posest vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila, podkrepiti z dokazili, saj ne zadoščajo samo navedbe glede obdolženčeve stopnje odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.
Pritožba dejanskih ugotovitev sklepa sploh ne izpodbija, trditev v pritožbi pa pritožnica tudi ne konkretizira in ne izkaže. Kakšni naj bi bili povečani izdatki zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ni jasno, poleg tega pa ni dokazala, da je pokojnina v pretežnem delu zarubljena.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ-2 je svoj poklic, definiran s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč splošno delovno zmožnost za dela, ki bi jih lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Odločilno torej ni le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca ter invalidnost z vidika poklica presoditi celostno s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in usposobljenosti za drugo delo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00023231
ZUP-UPB2 člen 260.. ZPIZ-2 člen 183.
obnova postopka - invalidnost
Po določbi 11. člena ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. V vsakem primeru ne glede na to, ali se ugotavljajo pogoji za obnovo postopka po določbah ZUP ali ZPIZ-2, mora vsaka stranka sama jasno navesti kateri postopek, končan z dokončno odločbo, želi obnoviti, navesti pa mora tudi vse obnovitvene razloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021493
KZ-1 člen 143, 143/4, 161, 161/1. ZKP člen 277, 277/1-1. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 6-5, 6-19.
zloraba osebnih podatkov - objava fotografij - maščevalna pornografija - obdelava osebnih podatkov - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov - kaznivo dejanje opravljanja - zavrženje obtožnega predloga
Izraza obdelovanje osebnih podatkov, kot je konkretizirano v obravnavani zadevi, ni moč vezati na razlago kot jo ponuja ZVOP-1 v 3. točki 6. člena. Nekaj fotografij oškodovanke, posnetih v času partnerske zveze in le za lastno uporabo obdolženca, še ni mogoče šteti za zbirko podatkov v smislu 5. točke 6. člena ZVOP-1. Očitka, da je obdolženec intimne fotografije oškodovanke natisnil, izobesil na oglasno desko oziroma nalepil na vhodna vrata stanovanjskega bloka in vstavil v poštne nabiralnike, tako ni mogoče šteti za obdelavo osebnih podatkov v smislu četrtega odstavka 143. člena KZ-1. Ravno zaradi primerov kot je obravnavani, t.i. maščevalne pornografije, je zakonodajalec v šestem odstavku 143. člena KZ-1E dodal inkriminacijo dejanja, ki ga stori, kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 131, 131/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možnost preizkusa sodbe - dejanske ugotovitve - dokazna ocena - obseg poškodb - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - video posnetek kot dokaz
Pritožbene trditve, ki merijo na to, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča napačna in da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot trdi tožnica, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na omejene pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
Predlagane priče dogodka niso videle in o njem na podlagi neposredne zaznave ne bi mogle izpovedovati, zato sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič ni kršilo določb ZPP.
posebna revizija - načelo kontradiktornosti postopka - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - zloraba pravice
Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da je posebno revizijo dovolilo za obdobje zadnjih pet let, ker naj predlagatelj v celotnem obdobju ne bi bil družbenik nasprotne udeleženke. Zakon glede tega zahteva le, da je predlagatelj (kvalificirani) družbenik vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njegov predlog in da je družbenik še tudi ves čas trajanja postopka (318. člen ZGD-1). Ker zakon hkrati govori o reviziji za obdobje 5 let, povedano ne omogoča razlage, za kakršno se zavzema pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00022125
ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.