izvršilni stroški - neobrazložen sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja
Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.
hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje meni, da je sodna praksa, predvsem skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 747/2010 z dne 23. 6. 2011, I Ips 185/2011 z dne 22. 12. 2011, I Ips 23071/2014 z dne 7. 2. 2018 in druge) izoblikovala dokaj jasne kriterije na podlagi katerih sodišče presoja, ali je bilo določeno kaznivo dejanje, v konkretnem primeru rop, storjeno v kvalificirani obliki z udeležbo v hudodelski združbi. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja. Povezave med člani združbe tako niso le naključne ter med njimi obstaja več kot le dogovor za storitev kaznivega dejanja, saj so dejavnosti združbe usmerjene v vnaprejšnje načrtovanje in koordinacijo uresničitve širšega hudodelskega načrta, katerega cilj je storitev enega ali več kaznivih dejanj. Hudodelska združba ima običajno vodjo, ki izvaja nadzor, koordinacijo, razdeli naloge posameznim članom. Združba deluje po načelu delitve dela, ko ima vsak njen član točno določeno vlogo.
prenos krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za prenos pristojnosti
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik smiselno utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Določba prvega odstavka 35. člena ZKP, institut prenosa krajevne pristojnosti ne omogoča, da se razpravljajoči sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kamor je bila prenesena pristojnost za sojenje v predmetni zadevi, odredi izvajanje obravnav v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Mariboru. To je lahko kvečjemu stvar organizacije dela sodišča in ne predmet instituta prenosa krajevne pristojnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 36, 37.
mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - vdovska pokojnina
V danem primeru gre torej za dajatev, ki jo je tožničin pokojni mož prejemal že pred 8. 10. 1991, zato je tudi za izvedeno pravico - vdovsko pokojnino pristojna država pogodbenica, tj. Hrvaška, ki je priznala pokojniku invalidsko pokojnino skupaj s slovensko dobo in na tej podlagi nato še tožničino vdovsko pokojnino na Hrvaškem. Tožničino zavzemanje za priznanje pravice do vdovske pokojnine tudi v Sloveniji oziroma njenega sorazmernega dela tako nima pravne podlage.
delitev stvari v solasti - pravila delitve solastnine - deljivost stvari
Šele če fizična delitev v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti ali mogoče le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se sodišče lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina.
Sodišče prve stopnje pa pogojev za fizično delitev stvari v postopku ni presojalo. Stvar je namreč deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost, niti se ne uniči njen osnovni namen.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo in direktorja, tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.
ZPIZ-2 člen 66.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 2/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V zadevi je sporno, ali se je tožnica poškodovala na poti na delo, ali pa je že bila na delovnem mestu. Glede omenjenega pa je potrebno uporabiti drugi odstavek 2. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določa, da k delovnim mestom po tem pravilniku sodijo tudi osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti. Med strankama ni sporno, da gre za evakuacijsko pot, torej za zasilni vhod in izhod s tem, da je bil tožnici s strani delodajalca omogočen dostop do navedenega vhoda, tako v času dela, kot neposredno pred nastopom dela, pa tudi po koncu dela. Tožnica ima tudi že vrsto let ključ od teh vrat. Ta vhod pa uporabljajo tudi drugi delavci in je torej na razpolago vsem zaposlenim. Do poškodbe je torej prišlo na delovnem mestu, sama poškodba pa je nedvomno v vzročni zvezi z opravljanjem dela, na podlagi katere je tožnica zavarovana.
Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.
vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje pravni osebi - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Tožena stranka ni poskrbela za to, da bi imela predalčnik. S tem je sama otežila vročanje sodnih in vseh drugih pisanj. Od vročevalca se ne more zahtevati kakšne posebne pritrditve sodnega pisanja, ki je zakon niti ne predpisuje, če sam naslovnik s svojo opustitvijo ne poskrbi za nemoten poštni promet.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 10, 94. ZUP člen 242, 252, 252/2. ZDavP-2 člen 111, 114, 120, 120/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 2, 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje upravnega organa - davčna inšpekcija - zavarovanje davčnega dolga - blokada sredstev na računu - arbitrarnost
Davčni organ se je pri razlagi določbe v konkretni situaciji, ki se ni neposredno pokrivala z zakonskim dejanskim stanom, postavil na stališče, ki se je v postopku s pravnimi sredstvi izkazalo za napačno. Svoje stališče je obrazložil z na prvi pogled razumnimi argumenti, zato o arbitrarnosti ni mogoče govoriti.
ZST-1 člen 6c, 12, 12/1, 34, 34/3, 34a. ZPP člen 105, 105a/3, 343, 343/4.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - sklep o ustavitvi postopka - neplačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za taksno oprostitev - sodna taksa za umik tožbe - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
sodna taksa - obveznost plačila takse - nastanek taksne obveznosti za tožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - izdaja evropskega plačilnega naloga - delni umik - pravilna odmera sodne takse - plačilo predujma - plačilo na napačen račun - očitna pomota
Za presojo od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek je pravno odločilno kdaj je tožeča stranka vložila delni umik predloga - če je to storila preden je tožena stranka vložila ugovor zoper evropski plačilni nalog, mora sodišče tak umik upoštevati že v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga. Pravdni postopek se nato vodi samo še glede preostanka terjatve, ki hkrati predstavljala podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek. V kolikor tožeča stranka delni umik predloga poda šele po vloženem ugovoru tožene stranke zoper izdani evropski plačilni nalog, pa se šteje, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi o delnem umiku predloga (kasneje tožbe) odločalo šele pravdno sodišče. Podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek v tem primeru predstavlja celotna terjatev.
ZNPPol člen 52, 52/2, 52/4. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 35. ZKP člen 18, 18/2, 214, 214/2, 220.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pregled oseb in stvari - neposredna zaznava policistov - prepovedane droge
Po drugem odstavku 52. člena ZNPPol sta policista obtoženca pozvala, naj sam izroči predmet. Obtoženec predmeta ni želel sam izročiti. Nepravilno je stališče pritožnika, da bi policista zato za pregled šolskega nahrbtnika, kamor je obtoženec spravil predmet, potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika za opravo osebne preiskave. Pregled osebe po četrtem odstavku 52. člena ZNPPol obsega tudi pregled vsebine stvari, ki jih ima oseba s sabo,v konkretnem primeru vsebine nahrbtnika. Iz pričanj policistov ne izhaja, da bi pri odpiranju nahrbtnika ter v nahrbtniku najdenih torbice, PVC škatlice in PVC samozapiralnih vrečk bila potrebna sila, ki presega običajno potrebno za odpiranje tovrstnih predmetov. Okoliščina, da je bilo potrebno odpreti še predmete, ki so bili najdeni v nahrbtniku oziroma v torbici, ne more pomeniti, da je pregled po intenzivnosti že prerasel v preiskavo, saj iz pričanj policistov ne izhaja, da bi bili predmeti v nahrbtniku skriti oziroma dostopni šele s pomočjo uporabe sile, razstavljanja, rezanja ali lomljenja. Ker je obstajal sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje in predmetov ni imel le za za lastno uporabo, sta mu policista predmete skladno z 220. členom ZKP zasegla in o tem sestavila zapisnik o zasegu predmetov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
ZSPJS člen 3, 3/4, 20, 20/1.. ZJU člen 23, 84, 84/1.
javni uslužbenec - razvrstitev v plačni razred - uradnik - napredovanje - plačilo razlike plače
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto bistvenega pomena in da je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.