• Najdi
  • 1
  • od 32
  • >
  • >>
  • 1.
    VSM Sklep I Cp 192/2019
    29.3.2019
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00021437
    ZNP člen 131. SPZ člen 77.
    postopek za ureditev meje - vodenje več ločenih postopkov
    Predpostavka za sodno ureditev meje je, da se ureja meja, ki je sporna.

    Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več parcel.
  • 2.
    VSM Sklep I Ip 84/2019
    29.3.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00021201
    ZIZ člen 38, 38/5, 38/8, 38.c.
    izvršilni stroški - neobrazložen sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja
    Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.

    Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.
  • 3.
    VSC Sodba I Kp 7854/2018
    29.3.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00021601
    KZ-1 člen 41, 41/1, 206, 206/1, 206/2, 206/3.
    hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
    V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje meni, da je sodna praksa, predvsem skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 747/2010 z dne 23. 6. 2011, I Ips 185/2011 z dne 22. 12. 2011, I Ips 23071/2014 z dne 7. 2. 2018 in druge) izoblikovala dokaj jasne kriterije na podlagi katerih sodišče presoja, ali je bilo določeno kaznivo dejanje, v konkretnem primeru rop, storjeno v kvalificirani obliki z udeležbo v hudodelski združbi. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja. Povezave med člani združbe tako niso le naključne ter med njimi obstaja več kot le dogovor za storitev kaznivega dejanja, saj so dejavnosti združbe usmerjene v vnaprejšnje načrtovanje in koordinacijo uresničitve širšega hudodelskega načrta, katerega cilj je storitev enega ali več kaznivih dejanj. Hudodelska združba ima običajno vodjo, ki izvaja nadzor, koordinacijo, razdeli naloge posameznim članom. Združba deluje po načelu delitve dela, ko ima vsak njen član točno določeno vlogo.
  • 4.
    VDSS Sklep Psp 69/2019
    28.3.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00023228
    ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/3, 65.
    III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
    Izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ-2 je svoj poklic, definiran s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč splošno delovno zmožnost za dela, ki bi jih lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Odločilno torej ni le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca ter invalidnost z vidika poklica presoditi celostno s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in usposobljenosti za drugo delo.
  • 5.
    VDSS Sklep Pdp 1042/2018
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00024389
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
    Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo in direktorja, tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.
  • 6.
    VSL Sklep Cst 134/2019
    28.3.2019
    STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00021840
    ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-1, 404, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 49.
    postopek osebnega stečaja - stečajni upravitelj - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - preizkusno obdobje - namen postopka osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - preklic odpusta obveznosti - svoboda dela
    Z začetkom postopka odpusta obveznosti mora dolžnik dati na prvo mesto interese upnikov, ne pa lastnih interesov.

    Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da dolžniku kot direktorju, pripada višja plača od minimalne. Le če bi višjo plačo prejemal, bi se lahko ustvarjala stečajna masa iz naslova njegovih dohodkov. Izposlovati višje plače pa mu nedvomno ne bi bilo težko, saj se na eni strani predstavlja kot delovno aktiven konstruktor, na drugi strani pa razvoj družbe postavlja pred svojo obveznost poplačila upnikov.

    Dolžnik ne more izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje, da ga zaradi lastnih interesov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
  • 7.
    VSM Sklep I Kr 42127/2015
    28.3.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00021941
    ZKP-UPB8 člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za prenos pristojnosti
    Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik smiselno utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.

    Določba prvega odstavka 35. člena ZKP, institut prenosa krajevne pristojnosti ne omogoča, da se razpravljajoči sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kamor je bila prenesena pristojnost za sojenje v predmetni zadevi, odredi izvajanje obravnav v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Mariboru. To je lahko kvečjemu stvar organizacije dela sodišča in ne predmet instituta prenosa krajevne pristojnosti.
  • 8.
    VDSS Sklep Pdp 210/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00023188
    ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.
    zavrženje tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec
    V primeru, če delavec po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, prične 30-dnevni rok za sodno varstvo teči od izteka časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas, in s tem od prenehanja delovnega razmerja.
  • 9.
    VSL Sodba I Cpg 112/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00022125
    ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
    delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
    Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.
  • 10.
    VSL Sklep I Cpg 194/2019
    28.3.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00022256
    ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 21, 21/1.
    pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
    Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018, ki je v 41. točki obrazložitve pojasnilo, da prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1, ko določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, čezmerno posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva strank. Zato je Ustavno sodišče RS prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, razveljavilo. Ustavno sodišče RS je določilo tudi način izvršitve tega dela (druge točke izreka) odločbe tako, da je določilo zgornjo omejitev vrednosti spornega predmeta, od katere se odmerja sodna taksa in sicer 500.000,00 EUR (četrti odstavek izreka odločbe).
  • 11.
    VSL Sklep I Cpg 60/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00021283
    ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 34a.
    sodna taksa - obveznost plačila takse - nastanek taksne obveznosti za tožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - izdaja evropskega plačilnega naloga - delni umik - pravilna odmera sodne takse - plačilo predujma - plačilo na napačen račun - očitna pomota
    Za presojo od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek je pravno odločilno kdaj je tožeča stranka vložila delni umik predloga - če je to storila preden je tožena stranka vložila ugovor zoper evropski plačilni nalog, mora sodišče tak umik upoštevati že v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga. Pravdni postopek se nato vodi samo še glede preostanka terjatve, ki hkrati predstavljala podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek. V kolikor tožeča stranka delni umik predloga poda šele po vloženem ugovoru tožene stranke zoper izdani evropski plačilni nalog, pa se šteje, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi o delnem umiku predloga (kasneje tožbe) odločalo šele pravdno sodišče. Podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek v tem primeru predstavlja celotna terjatev.
  • 12.
    VDSS Sodba Pdp 699/2018
    28.3.2019
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00022657
    ZSPJS člen 3, 3/4, 20, 20/1.. ZJU člen 23, 84, 84/1.
    javni uslužbenec - razvrstitev v plačni razred - uradnik - napredovanje - plačilo razlike plače
    Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto bistvenega pomena in da je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
  • 13.
    VDSS Sodba Pdp 939/2018
    28.3.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00024382
    OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
    potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
    Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
  • 14.
    VDSS Sklep Pdp 1069/2018
    28.3.2019
    DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VDS00024390
    ZST-1 člen 12.
    oprostitev plačila sodne takse
    Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.
  • 15.
    VSK Sklep Cpg 56/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSK00021375
    ZGD-1 člen 318, 318/1, 318/2.
    posebna revizija - načelo kontradiktornosti postopka - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - zloraba pravice
    Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da je posebno revizijo dovolilo za obdobje zadnjih pet let, ker naj predlagatelj v celotnem obdobju ne bi bil družbenik nasprotne udeleženke. Zakon glede tega zahteva le, da je predlagatelj (kvalificirani) družbenik vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njegov predlog in da je družbenik še tudi ves čas trajanja postopka (318. člen ZGD-1). Ker zakon hkrati govori o reviziji za obdobje 5 let, povedano ne omogoča razlage, za kakršno se zavzema pritožnica.
  • 16.
    VSL Sodba I Cp 140/2019
    28.3.2019
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00022255
    SZ-1 člen 25, 25/4, 26, 26/2, 26/3. SPZ člen 67, 67/2, 67/4. ZNP člen 115.
    večstanovanjska stavba - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - soglasje solastnikov
    Odločanje o načrtu vzdrževanja in o poslu rednega vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja.
  • 17.
    VDSS Sklep Psp 50/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023435
    ZPP člen 19, 19/1, 339, 339/1.
    stvarna pristojnost
    Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.
  • 18.
    VSM Sklep IV Kp 35609/2018
    28.3.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00021377
    ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/2, 293, 293/1.
    stroški kazenskega postopka - umik zasebne tožbe - ustavitev kazenskega postopka
    Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
  • 19.
    VDSS Sodba Psp 12/2019
    28.3.2019
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00023191
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
    začasna nezmožnost za delo
    Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
  • 20.
    VSL Sklep I Cpg 173/2019
    28.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00021325
    ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 141/1, 141/2, 142, 142/3, 142/4, 142/5.
    vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje pravni osebi - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
    Tožena stranka ni poskrbela za to, da bi imela predalčnik. S tem je sama otežila vročanje sodnih in vseh drugih pisanj. Od vročevalca se ne more zahtevati kakšne posebne pritrditve sodnega pisanja, ki je zakon niti ne predpisuje, če sam naslovnik s svojo opustitvijo ne poskrbi za nemoten poštni promet.
  • 1
  • od 32
  • >
  • >>