O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
Sodišče skladno z določili 8. člena ZPP odloči o tem, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, vendar mora pri svoji odločitvi upoštevati vse relevantne izvedene dokaze obeh strank. Pritožbeno sodišče je preverilo zapisnike glavnih obravnav in ugotovilo, da iz zapisnikov v določenih delih dejansko izhajajo izpovedbe prič, kot jih navaja tožena stranka v pritožbi. Navedene priče pa so izpovedale bistveno drugače, kot je njihove izpovedbe ocenilo sodišče prve stopnje.
nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnice uveljavljajo prikrajšanje v zvezi s prazniki - predvsem zato, ker bi morale biti predvidene za delo na praznik in posledično prejeti nadomestilo za praznik (kot npr. delavci v enakomerno razporejenem delovnem času), bodisi zato, ker jim je tožena stranka na dan praznika odštela dejansko opravljene ure. Na toženi stranki je breme dokazovanja, da tožnicam v zvezi z zatrjevanimi prazničnimi dnevi nič ne dolguje.
Zmotno je materialnopravno stališče, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove enovit dokument. Iz 91. člena ZDR-1 izhaja dolžnost delodajalca, da istočasno, ko pogodbo o zaposlitvi odpove, delavcu ponudi tudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno oboje zapisano v isti listini (enovit dokument). Pretirano formalistična je razlaga, da ne gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če sta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto zapisani v dveh ločenih dokumentih, ki se vročata delavcu sukcesivno. Če delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu takoj nato vroči tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče zanikati, da celotni historični dogodek ustreza dejanskemu stanu odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 91. člena ZDR-1, tudi če v nobenem od obeh dokumentov ni posebej zapisano, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ni navedene pravne podlage.
OZ-UPB1 člen 427, 427/2, 427/4, 427/5. ZPP-UPB3 člen 358, 458, 458/1, 458/2.
prevzem dolga - najem poslovnega prostora - plačilo stroškov dobavljene vode - spor majhne vrednosti - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024033
ZDR člen 182.. OZ člen 131, 165.
odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje - premoženjska škoda
Toženca sta s kršenjem internih pravil prve tožnice v zvezi s postopkom nakupa prednostnih delnic družbe za račun pokojninskih skladov, omogočila, da se je nakup delnic izvedel po določeni ceni za delnico, čeprav sta vedela, da je njihova realna vrednost bistveno nižja. Zaradi njunega ravnanja je tožnicama nastala premoženjska škoda.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da napredovanj, ki jih je tožnik dosegel na delovnem mestu kuhar IV v obdobju med 1. 2. 1992 in 30. 11. 2004, ni mogoče upoštevati zaradi razlike med količniki in plačnimi razredi po sprejetju Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Tožena stranka v pritožbi sama navaja, da je ob prevedbi v plačne razrede s 1. 8. 2008 tožniku napredovanja v količnikih prevedla v napredovanje za tri plačne razrede in da je posledično tožnik na delovnem mestu pomožni delavec II - čistilec motornih vozil napredoval za 5 plačnih razredov. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni razloga, da se napredovanj v času pred uveljavitvijo ZSPJS ne bi smelo upoštevati tudi po uveljavitvi tega zakona.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 101, 101/2, 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - ustreznost pooblastila za zastopanje - procesne predpostavke - opustitev pravilne vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primerih, ko odvetnik predloži pooblastilo, ki ni veljavno, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik, naj bi sodišče uporabilo zakonsko možnost, da začasno dopusti opravo procesnih dejanj osebi, ki ni predložila ustreznega pooblastila. Vendar pa mora določiti tudi rok za predložitev pooblastila ali izkaz odobritve stranke za opravljena procesna dejanja. To zahtevo je treba nasloviti na domnevnega pooblaščenca.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zavrnitev zahteve za preiskavo
Zgolj očitek v obrazložitvi zahteve za preiskavo, da sta si osumljenca preprosto izmislila (določena dejstva), ne zadošča. Ni sicer potrebno, da bi bil v opisu kaznivega dejanja naklep podrobneje konkretiziran, vendar pri obravnavanih kaznivih dejanjih v njunih opisih ni konkretizirano niti, zakaj oziroma v čem naj bi bili inkriminirani izpovedbi osumljencev lažni.
izredna denarna socialna pomoč - prestajanje zaporne kazni
Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
II. kategorija invalidnosti - vzrok nastanka invalidnosti
Kot to izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2 se za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Tudi po stališču pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja izhaja prepričljiva ugotovitev, da je pri tožniku do artroze prišlo že mnogo prej, kot pa šele po poškodbi pri delu, na katero se sklicuje tožnik.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - opustitev vročitve - terjatev upravnika
Stroške v postopku je skladno s sklepom etažnih lastnikov in pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju poravnala odvetnica, upravnik pa jih je razdelil med etažne lastnike skladno s sprejetimi dogovori. Omenjeno ne pojasnjuje, zakaj upravnik vtoževane stroške terja na svoj račun, pri čemer dokaz (pogodba) ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 130, 131, 147, 147/3, 149, 149/3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1. ZMed člen 86.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - privatno in drugo lastno reproduciranje - neupravičena obogatitev - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov - obvezna dokazna sredstva - trditveno in dokazno breme
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00023564
OZ člen 125.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine - izročitev zemljiškoknjižne listine - relativnost pogodbenega razmerja - nesklepčnost tožbe
Glede na relativnost pogodbenih razmerij je lahko tožbeni zahtevek na izstavitev listine kot spolnitveni zahtevek naperjen le zoper drugo pogodbeno stranko. Varstvo pridobiteljeve pričakovane lastninske pravice (pri prenosu lastninske pravice na pravno poslovni podlagi, ki tako preide že z izročitvijo zemljiškoknjižnega dovolila iz odsvojitelja na pridobitelja) je zagotovljeno zgolj v relativnem razmerju med prenositeljem in pridobiteljem, ne nanaša pa se tudi na razmerje med pridobiteljem pričakovane lastninske pravice z morebitnimi tretjimi.
Pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine sta določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - opravičilo - napačen naslovnik
Opravičilo je obsojenka poslala po elektronski pošti na naslov zapisnikarice in ne na sodišče. Zaradi odsotnosti zapisnikarice je ta obstoj opravičila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo, ki ni bilo naslovljeno na sodišče, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški izvedenca - več izvedenskih mnenj - zahtevnost mnenja
Glede na obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja je v konkretni zadevi tudi sodni izvedenec s področja klinične psihologije upravičen do nagrade za izdelavo zahtevnega pisnega mnenja.
ZSV člen 100.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 18.
institucionalno varstvo - dolžnost otrok preživljati starše - vnuk
Ni dejanske niti pravne podlage, da se vnuku naloži plačilo stroškov po pravilih za oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, četudi mu je upravičenka nakazala denarna sredstva v spornem znesku. Vnuk z babico ni v razmerju zavezanca za preživljanje po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti v predmetni zadevi ni drugega izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil zavezan k plačilu institucionalnega varstva.
ničnost pogodbe - poslovna nesposobnost - pogodba o preužitku
Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena o skladnosti izvedenskih mnenj izvedencev K. in P. pravilna, iz obeh mnenj izhaja ugotovitev o obstoju psihične motnje - demence pri pokojnem J. Š. in iz obeh mnenj izhaja zaključek, da na dan sklenitve sporne pogodbe J. Š. ni bil sposoben izraziti resnične volje za sklenitev pogodbe in tudi ne razumeti posledic sporne pogodbe. Slednje je odločilno za obstoj poslovne sposobnosti stranke, da lahko sklene veljavno pogodbo (41. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.