Revizijsko sodišče je v primerljivi zadevi sprejelo stališče, da tožena stranka (delavec) ni bila obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe. V obveznost tožene stranke, da tožnici povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba ZRSZ. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila, odločba nalaga tožnici (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00023511
OZ člen 131, 148.
zamudna sodba - dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - denarna odškodnina - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - dodatek za pomoč in postrežbo
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnica zoper sporno odločbo ni vložila pritožbe, čeprav je vsebovala ustrezen pravni pouk. To pomeni, da tožnica ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in niti sodnega varstva pravic. Že zaradi tega dejstva, torej zaradi tožničine opustitve primerne skrbnosti varovanja svojih pravic, ni mogoče toženima strankama očitati protipravnega ravnanja kljub temu, da je pri odločanju v letu 2005 veljalo stališče, da se dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo izključujeta, kasneje pa je bila praksa pri uporabi materialnega prava spremenjena. Stranka, ki s posamičnim upravnim aktom ni zadovoljna, lahko skladno s pravnim poukom in ob primerni skrbnosti vloži redno pravno sredstvo in na to zoper drugostopenjsko odločbo v upravnem postopku še izpodbojno tožbo pred pristojnim sodiščem. V kolikor bi tožnica postopala na naveden način, bi lahko v takem sporu dosegla presojo, enako zadevi Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, in sicer, da se dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za nego otroka ne izključujeta.
Pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine sta določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - opravičilo - napačen naslovnik
Opravičilo je obsojenka poslala po elektronski pošti na naslov zapisnikarice in ne na sodišče. Zaradi odsotnosti zapisnikarice je ta obstoj opravičila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo, ki ni bilo naslovljeno na sodišče, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje.
Zmotno je materialnopravno stališče, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove enovit dokument. Iz 91. člena ZDR-1 izhaja dolžnost delodajalca, da istočasno, ko pogodbo o zaposlitvi odpove, delavcu ponudi tudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno oboje zapisano v isti listini (enovit dokument). Pretirano formalistična je razlaga, da ne gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če sta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto zapisani v dveh ločenih dokumentih, ki se vročata delavcu sukcesivno. Če delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu takoj nato vroči tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče zanikati, da celotni historični dogodek ustreza dejanskemu stanu odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 91. člena ZDR-1, tudi če v nobenem od obeh dokumentov ni posebej zapisano, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ni navedene pravne podlage.
OZ-UPB1 člen 427, 427/2, 427/4, 427/5. ZPP-UPB3 člen 358, 458, 458/1, 458/2.
prevzem dolga - najem poslovnega prostora - plačilo stroškov dobavljene vode - spor majhne vrednosti - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi.
Pritožbene navedbe, da bi obtoženka s plačilom premoženjskopravnega zahtevka izvršila novo kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, ker je po drugi pravnomočni sodbi obtoženka dolžna plačati določen znesek drugemu upniku, so neutemeljene. Kaznivo dejanje po 227. členu KZ-1 se nanaša na oškodovanje upnikov v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Oškodovanec pri tem kaznivem dejanju je upnik, ki ga pri opravljanju gospodarske dejavnosti storilec, ki ima v gospodarskem subjektu tak položaj, da lahko sprejema odločitve o ravnanju s premoženjem oziroma sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila, v primerjavi z drugimi upniki spravi v neenakopraven položaj. Pod opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni mogoče šteti plačila obveznosti, ki jih je obtoženki kot fizični osebi naložilo sodišče s pravnomočno sodbo.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdaja sklepa - faza postopka - nerelevantna pravna vprašanja
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep, ne glede na to, da so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja o lastninski pravici na posameznem delu stavbe.
ZSV člen 100.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 18.
institucionalno varstvo - dolžnost otrok preživljati starše - vnuk
Ni dejanske niti pravne podlage, da se vnuku naloži plačilo stroškov po pravilih za oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, četudi mu je upravičenka nakazala denarna sredstva v spornem znesku. Vnuk z babico ni v razmerju zavezanca za preživljanje po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti v predmetni zadevi ni drugega izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil zavezan k plačilu institucionalnega varstva.
ZDDPO-2 člen 33, 33/4. ZDDV-1 člen 33, 62, 63. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
zavarovalna pogodba - požarno zavarovanje - odškodnina - odškodninsko pravo - amortizacija - pravica do odbitka DDV
Davčni zavezanec ima v skladu s 63. členom ZDDV-1 pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, med drugim DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Odbitek DDV se torej prizna le v povezavi z opravljanjem obdavčene dejavnosti davčnega zavezanca.
Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki škodo skupaj z DDV, sklicevalo na določbo 2. točke prvega odstavka 35. člena Splošnih pogojev, po kateri se škoda, ki jo krije zavarovanje, v primeru poškodbe zavarovanih stvari obračuna po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera. Navedlo je, da bi ti stroški tožeči stranki nastali v višini, ki vključuje tudi DDV. Pri tem se je oprlo na določbo 62. člena ZDDV-1, po kateri pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV, ter na določbo 33. člena ZDDV-1, po kateri obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno ali je storitev opravljena. Pravilno je pojasnilo, da v danem primeru, ko mora tožena stranka plačati tožeči stranki zavarovalnino oziroma odškodnino, o dobavi blaga oziroma opravljanju storitev ne moremo govoriti ter da zato tožeča stranka iz tega naslova pravice do odbitka DDV nima. Pri tem pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka imela oziroma bo imela pravico do odbitka DDV, ki ga je oziroma ga bo plačala, ko so bila oziroma bodo opravljena popravila oziroma dobavljen material v zvezi z vtoževano škodo. Od odškodnin pa se v skladu z določbo 13. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost DDV ne obračunava in ne plačuje.
Šteje se, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Glede na takšno naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti temeljnega posla, v zavarovanje katerega je dal upniku izvršnico. Izvršilni postopek nima instrumentarja za to, kajti v njem sodišče zgolj opravi prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021039
SPZ člen 9, 77. ZPP člen 8.
mejni spor - ureditev meje - kriterij močnejše pravice - kriterij zadnje mirne posesti - priposestvovanje - domneva dobre vere - pomanjkljiva dokazna ocena
Ker je od postavitve žičnate ograje v letu 1985, ko predlagateljici oziroma njuni pravni predniki spornega mejnega prostora niso več uživali, do leta 2012, ko je meja postala sporna, preteklo že 27 let, v vsem tem času pa je ta del zemljišča mirno uživala kot svojega prva nasprotna udeleženka (oziroma njeni pravni predniki), pri čemer predlagateljici njene dobre vere nista uspeli izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje, da mejo uredi po lastninski pravici, pridobljeni na podlagi priposestvovanja, kot močnejši pravici, pravilna.
ZFPPIPP člen 374, 374/9, 383, 383/2, 383/2-5, 410, 410/1, 410/1-1.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končni razdelitvi - razdelitev premoženja upnikom - nesorazmerni stroški - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - zmotna uporaba materialnega prava
Če v postopku osebnega stečaja, v katerem so dolžniku odpuščene obveznosti, pri končni razdelitvi ostane denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, se to prenese v dobro proračuna Republike Slovenije.
Znesek 1.521,60 eurov ni majhen znesek.
Upravitelj ni uspel ovreči izračuna pritožnice, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o tem, da bi z razdelitvijo stečajne mase upnikom nastali nesorazmerni stroški.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je odvetnik, tožena stranka pa društvo oziroma zveza društev. Ker torej niti tožeča niti tožena stranka nista gospodarska subjekta, konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterija strank) za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Pristojnost okrožnega sodišča glede na podatke v spisu tudi ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij).
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). To pomeni, da je taksno obveznost dolžan poravnati vsak od zavezancev; šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo poravna eden od njiju. Sodišče prve stopnje je pravilno obema tožencema poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca.
odmera preživnine za otroka - preživninske potrebe otroka - sposobnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - določitev stikov z otrokom
Sodišče je sicer pravilno upoštevalo, da ima tožnik še dodatno preživninsko obveznost v višini 150 EUR za sina, vendar pa je zanemarilo dejstvo, da toženka nosi 100 % breme vsakodnevne skrbi in ukvarjanja z otrokom. Tudi po vzpostavitvi stikov bo to breme še vedno pretežno nosila toženka. Glede na to, da imata stranki primerljive dohodke, sodišče druge stopnje ob že navedenem ocenjuje, da je treba preživninsko obveznost med njiju enakovredno porazdeliti.
osebni stečaj - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - neodziv dolžnika na poziv sodišča - neizpodbojna domneva insolventnosti
Glede pritožbenih trditev o solventnosti dolžnika, je pritožbeno sodišče vezano na določbe ZFPPIPP. Že sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da obstaja domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. V primeru neaktivnosti dolžnika se potrdi domneva insolventnosti, ki bi jo sicer pritožnik lahko izpodbijal, če bi se odzval pozivu sodišča prve stopnje, da se izjavi, česar pa ni storil, kar ima za posledico začetek stečajnega postopka, o čemer se je sodna praksa že izoblikovala.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo osem mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
Upnik je zaenkrat zastavni upnik, v morebitni bodoči izvršbi bo lahko to ostal ali pa bo izvršilni upnik. V izvršilnem postopku se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 198. člena ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Na upniku pa je odločitev kdaj bo vložil predlog za izvršbo.