CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021931
ZPP člen 359. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZFPPIPP člen 300, 300/4.
izpodbojni zahtevek - vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka - prepoved reformatio in peius - kapitalizirane obresti - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno), ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega.
Ker je sodišče upoštevalo razveljavljeni del prve sodbe in prijavo terjatve v stečaju (kjer je tožnica prijavila 357.309,83 EUR glavnice in 11.564,44 EUR obresti), kar mora sodišče upoštevati, je tožnici lahko prisodilo le še 340.856,11 EUR glavnice (po razveljavljenem delu prve sodbe) in (v stečaju prijavljenih) 11.564,44 EUR obresti, kar skupaj znaša 352.420,85 EUR. Presežni tožbeni zahtevek v višini 16.453,42 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj glavnica v tolikšni višini zaradi prepovedi reformatio in peius tožnici ne more pripadati, za obresti pa tudi ne gre, saj jih je v stečaju prijavila le v višini 11.564,44 EUR.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega sojenja v določbah Zakona o odvetniški tarifi ni podlage.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - pravilna vročitev
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00026325
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4, 279, 280. ZIZ člen 260, 260/1, 264, 264/1, 264/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o preizkusu terjatev - predhodne odredbe - priznana terjatev - učinek pravnomočnosti - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - narava pravice iz predhodne odredbe - pogojnost pravice - opravičba predhodne odredbe - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - nastanek ločitvene pravice - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe
Vodenje pravdnega postopka na ugotovitev obstoja terjatve v delu, v katerem je ta bila priznana, ni dopustno, ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja (res iudicata).
Upnik pridobi s predhodno odredbo zgolj pogojno zastavno pravico, in sicer pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
Z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko je ostalo gotovo, da tožeča stranka pogoja za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnila, s čimer je uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Takšna pogojna zastavna pravica je zato z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko prenehala.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred upravičenjem predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Predhodna odredba se torej lahko upraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi in ne na način, da upnik tekom stečajnega postopka nad dolžnikom izkaže, da so se izpolnili pogoji, na podlagi katerih bi lahko v "rednih" razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem upravičil predhodno odredbo.
Vsak upnik torej sam presodi, ali bo vložil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo in slednjo nato poskušal še pred začetkom stečajnega postopka upravičiti, pri tem pa se mora zavedati tudi negotovosti svojega položaja.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27.
odločitev o pravdnih stroških - stroški predsodnega postopka
Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet pravde je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožba se glede teh stroškov neutemeljeno sklicuje na 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), ki določa predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, saj ta zakon v času vložitve tožnikovega zahtevka (takrat še na Državno pravobranilstvo RS) v letu 2016 niti še ni veljal. Tudi sicer bo vprašljiva uporaba 27. člena ZDOdv v delovnih sporih, saj po šestem odstavku tega člena določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021056
OZ člen 352, 352/1, 365, 367. ZPP člen 337, 337/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 28, 28-2.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - bivalne razmere v priporu - pritožba na ESČP - pretrganje zastaranja - nedovoljene pritožbene novote
Zastaralni rok je pričel teči z izpustitvijo tožnika iz pripora. Z vložitvijo pritožbe na ESČP zastaranje ni bilo pretrgano. Četudi bi bilo pritožbo na ESČP mogoče šteti za upnikovo ravnanje pred pristojnim organom z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, ki po 365. členu OZ pretrga zastaranje, bi moral za pretrganje zastaranja biti izpolnjen tudi pogoj iz 367. člena OZ, tj. da bi bila tožba vložena v treh mesecih od pravnomočnosti odločitve o zavrženju tožbe oziroma – v obravnavanem primeru – v treh mesecih od izdaje sklepa ESČP.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da so na transakcijski račun pri banki A. dejansko prešla sredstva v višini 37.700,00 EUR, tožeča stranka v obravnavanem primeru tudi ni izkazala nastanka škode. Tožeča stranka ni dokazala, da je imela napačna navedba podatkov za plačilo dogovorjenega zneska na Računu 1 za posledico zmanjšanje premoženja. Zatrjevana protipravnost (po navedbah tožeče stranke je tožena stranka s posredovanjem Računa 1 ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo povzročanja škode, pri tem pa kršila tudi 7.1 člen Splošnih pogojev poslovanja tožene stranke, k uporabi katerih sta se stranki zavezali s sklenitvijo Pogodbe z dne 19. 11. 2016) v sferi tožeče stranke ni povzročila škode.
Tudi če sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka toženi stranki izročila varščino v višini zneska po Pogodbi z dne 19. 11. 2016 in da bo tožena stranka varščino ob upoštevanju poprejšnjega plačila dogovorjenega zneska na podlagi pogodbe po opravljeni storitvi vrnila, zahtevek na izpolnitev obveznosti (na podlagi tega dogovora) ni utemeljen. Ker tožeča stranka ni izkazala 'poprejšnjega plačila' (oziroma prehoda premoženja v višini 37.700,00 EUR iz njene sfere v sfero tožene stranke) vračilo varščine ni utemeljeno. Tožena stranka je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju varščino namreč utemeljeno obdržala. O tem, da je bila izpolnjena temeljna obveznost tožeče stranke iz Pogodbe z dne 19. 11. 2016 na podlagi vsega obrazloženega namreč ni mogoče sklepati.
neenakomerno razporejen delovni čas - plača - praznik
Sodišče prve stopnje v postopku ni namenilo pozornosti trditvam tožnikov, ki so ključne za ta spor, in sicer, da jim je bilo na določene dneve praznikov odrejeno koriščenje predhodno dejansko opravljenih ur. Če se ta dejstva pokažejo za resnična, je treba tožnikom v zvezi s tako kompenziranimi urami priznati tudi dodatek za delo na praznik.
prekinitev zapuščinskega postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - dedič - določitev kroga dedičev
Pravilno je pritožbeno stališče, da je podlaga za odločitev o prekinitvi postopka v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP (ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD). Vprašanje, kdo je dedič po enem od zapustničinih dedičev, ki je umrl med zapuščinskim postopkom, je predhodno vprašanje.
Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo, o izpodbijanih stroških postopka pa je odločilo naknadno, po tem, ko je pridobilo spis, iz katerega je razbralo, da je bil stečajni postopek nad tožničinim bivšim delodajalcem končan v spornem letu, ter da je bila tožnici pred tem plačana odpravnina. Poleg teh okoliščin je sodišče v izpodbijanem sklepu še obrazložilo, da je tožnica resda pravni laik in ni mogla poznati vseh okoliščin glede navedene stečajne zadeve, je pa najela odvetnika, ki je pravni strokovnjak, zaradi česar se ne more izogniti povračilu stroškov postopka, ki jih je povzročila toženi stranki s sklicevanjem na svoje pomanjkljivo pravno znanje.
Takšno ravnanje in razlogovanje sodišča prve stopnje v smeri ugotavljanja potrebnih stroškov tožene stranke je res napačno. Za odločitev o stroških postopka tožene stranke je namreč pomembno le pravilo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1, ki pa ga je sodišče prve stopnje očitno docela spregledalo, tako da tudi ni ugotovilo zlorabe procesnih pravic v smislu te določbe, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Vseeno pa pritožbeno sodišče še izrecno pritrjuje pritožbi, da v spornem primeru ni šlo za nikakršno zlorabo procesnih pravic.
pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodbe glave in možganov - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba voha
Toženka meni, da je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki jo je sodišče zaradi tožničinega izgube voha odmerilo v višini 6.000,00 EUR, previsoka. Temu pritožbeno sodišče ne sledi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZJU člen 156, 158.. ZSPJS člen 22i, 22k.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe
Ob ugotovljenem povečanju sredstev iz ekonomskega programa in tržne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega ekonomskega oziroma javnofinančnega razloga, ki bi imel za posledico prenehanje potrebe po delu tožnice.
KZ-1 člen 29, 29/3, 72, 72/1, 328, 328/1. ZMV člen 3, 3/1-17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 8, 8-10.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - odvzem vozniškega dovoljenja - kršitev kazenskega zakona - kategorije motornih vozil - bistveno zmanjšana prištevnost - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker v izreku izpodbijane sodbe ni ustrezno določilo vrste motornega vozila, na katerega se nanaša odvzem vozniškega dovoljenja. V skladu s prvim odstavkom 72. člena KZ-1 sme sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo dovoljenje za eno do pet let. Motorno vozilo po Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV), ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, ni samo osebni avtomobil, temveč tudi drugo vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem (17. točka prvega odstavka 3. člena ZMV). Motorno vozilo je po navedenem zakonu med drugim tudi avtobus, tovorno vozilo, traktor, bivalno vozilo, delovno vozilo, moped (kolo z motorjem), motorno kolo, štirikolo...
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna gradnja
V zahtevi za preiskavo opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1, saj iz opisa ni razvidno, ali bi ga naj obdolženec storil z aktivnim splošno nevarnim ravnanjem ali z opustitvijo. Ker v opisu dejanja niso povzeti niti abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja, pa takšen opis dopušča razlago, da je osumljenec z nepravilno izgradnjo ravnal aktivno z nevarnim dejanjem oziroma sredstvom, in hkrati, da je z nepravilno izgradnjo opustil določena dejanja, ki bi jih sicer moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja.
Po veljavnih zakonskih določilih o vročanju (četrti odstavek 142. člena ZPP) se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če tega ne stori, pa po poteku 15 dnevnega roka, na kar je posebej opozorjen.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da se za postopek z zavarovalnico ne uporablja določba 239. člena OZ.
Obveznosti zavarovalnice so zakonsko določene v 943. členu OZ. Če zavarovalnica glede izplačila zavarovalnine pride v zamudo, jo bremenijo zamudne sankcije po splošnih pravilih obligacijskega prava in v poštev pride predvsem plačilo zamudnih obresti, pa tudi odškodnine.
Kot jo je pravilno opozorila tožena stranka že v svojih trditvenih (ugovornih) navedbah, je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme v zvezi z ugotavljanjem višine izgubljenega dobička ne le glede prihodkov, ampak tudi glede odhodkov, ampak tožeča stranka svojih trditve v to smer ni podala.
Trditveno in dokazno breme je vprašanje materialnega prava in pomanjkanje trditev, ki jih mora podati stranka, v konkretnem primeru tožeča stranka, ki vtožuje izgubljeni dobiček, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023208
OZ člen 179, 179/1, 239, 243, 243/1.. ZZ člen 38.. ZDR člen 44, 184, 184/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - nezakonita razrešitev - kršitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - poslovodna funkcija - direktor - duševne bolečine
Tožena stranka je z nezakonito razrešitvijo tožnika s funkcije direktorja posegla tudi v njegovo duševno celovitost oziroma osebnost, ki jo je svet zavoda kot organ delodajalca dolžan varovati in spoštovati na podlagi 44. člena ZDR. S to določbo so varovane nepremoženjske dobrine delavca v delovnem razmerju. Ker se po določbi drugega odstavka 184. člena ZDR odškodninska odgovornost delodajalca nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem (osebnostnih) pravic iz delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je tožnik upravičen tudi do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - protipravno vznemirjanje lastnika - neizvedba dokaza - pravica do izjave stranke
Neizvedba dokaza sama po sebi še ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč lahko predstavlja zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V bistveno kršitev določb pravdnega postopka in sicer v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi lahko neizvedba dokaza namreč prerasla samo v primeru, če sodišče prve stopnje ne bi ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga, za takšen primer pa v tej zadevi ne gre in tega sodišču prve stopnje toženka tudi ne očita.
Toženka ni dokazala, da bi imela pravni naslov za tovrstno uporabo te dovozne ceste in s tem posledično ni dokazala, da njena uporaba ni protipravna, je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 99. člena in 100. člena SPZ, sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da imata tožnika pravico zahtevati od toženke, da opusti tovrstna ravnanja, ki tožnika vznemirjajo v njuni solastninski pravici nepremičnine
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravnomočno zavrženje predloga - ponovno odločanje - obročno plačilo - rok za plačilo - domneva o umiku pritožbe
S pravnomočno odločitvijo o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je bilo dokončno odločeno tudi o eventuelnem obročnem odplačevanju dolžne sodne takse, saj prošnja za oprostitev vsebuje tudi prošnjo za delno oprostitev oz. za obročno odplačevanje in sodišče o tem ne more „ponovno odločati“. Sodno takso bi zato moral prvi toženec plačati najkasneje v roku, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu, česar pa ni storil in tega tudi ne trdi. Zato je nastopila posledica, ki jo določa zakon, in sicer domneva, da je pritožbo umaknil.