ZFPPIPP člen 231, 231-3, 232, 232/1, 239, 239/5, 383, 383/1. OZ člen 1019, 1019/3.
začetek postopka osebnega stečaja - dolžnik kot solidarni porok - zaveza kot porok in plačnik - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - procesna legitimacija - predpostavke - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - sorazmernost ukrepa
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi bil upnik legitimiran predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnikom kot (solidarnim) porokom šele, ko bi predhodno v izvršilnem postopku skušal dolg izterjati od glavnega dolžnika in v primeru neuspešne izvršbe predlagal stečaj zoper glavnega dolžnika, ker bi bilo to v skladu z načelom sorazmernosti. Noben zakon ne predpisuje še navedenih pogojev za izkaz procesne legitimacije upnika kot upravičenega predlagatelja začetka stečajnega postopka. Predpostavka predhodnega neuspešnega poskusa izterjave dolga od glavnega dolžnika je v primeru solidarnega poroštva pritožnika za dolg glavnega dolžnika izključena tudi po materialnem pravu, kar nenazadnje ugotavlja sam pritožnik, sklicujoč se na 1019. člen OZ.
O kršitvi načela sorazmernosti posega v premoženjskopravni položaj pritožnika bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi imel glavni dolžnik zadosti sredstev za poplačilo upnika, pa bi se upnik najprej poslužil možnosti poplačila v predlaganem stečajnem postopku od solidarnega poroka, katerega premoženjsko stanje ne zadostuje za upnikovo celotno poplačilo. Teh relevantnih dejstev pa pritožnik ni zatrjeval in dokazoval.
Tudi izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Povsem pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica prejela tako ustna kot tudi pisna pojasnila o samem posegu, kot tudi o možnih zapletih oziroma komplikacijah pri tovrstnem posegu, da sta oba zdravnika tožnico seznanila z najpogostejšimi pooperativnimi zapleti, med katerimi je tudi motnja okusa. Da tožnica ni bila seznanjena tudi z možnostjo trajne izgube okusa, ter da je ta komplikacija/zaplet redka komplikacija, ki se pojavi v 5%. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so delavci zavarovanke tožene stranke ravnali v danem primeru tako, kot je treba, da so (pravilno) izpolnili svojo pojasnilno dolžnost, da je bila tožnici pred operacijo ušesa dana ustrezna pojasnilna dolžnost glede izvedbe te operacije, saj je bila tožnica seznanjena tudi z rednimi riziki posega, torej tistimi, ki so najpogostejši in tipični za ta poseg, med njimi tudi z možnostjo pooperativnega zapleta v obliki motnje okusa, zaradi redkega pojavljanja komplikacije v obliki trajne izgube okusa, pa ni bilo potrebno, da bi bila tožnica o tej komplikaciji še posebej obveščena.
Ker tožnica ni dokazala, da je bivša tašča njej nakazala svoj denar, toženec pa je dokazal, da je denar, ki ga je dvignil iz tožničinega računa, njegov, ne gre za obogatitev na strani toženca.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna gradnja
V zahtevi za preiskavo opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1, saj iz opisa ni razvidno, ali bi ga naj obdolženec storil z aktivnim splošno nevarnim ravnanjem ali z opustitvijo. Ker v opisu dejanja niso povzeti niti abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja, pa takšen opis dopušča razlago, da je osumljenec z nepravilno izgradnjo ravnal aktivno z nevarnim dejanjem oziroma sredstvom, in hkrati, da je z nepravilno izgradnjo opustil določena dejanja, ki bi jih sicer moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja.
OZ člen 149-153, 154, 154/4, 174, 174/1, 179, 186. ZPrCP člen 45, 45/1, 83, 83/7, 84, 84/2.
prometna nesreča - dva škodna dogodka - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pešec - višina škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - deljiva obveznost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da v tem konkretnem primeru ne gre samo za en škodni dogodek, temveč dejansko za dva škodna dogodka, za dve prometni nesreči, med katerima je dejansko minilo tudi nekaj časa in zato ni mogoče govoriti o hkratnem delovanju dveh motornih vozil, pri tem pa je v prvi prometni nesreči šlo za trk vozila, zavarovanega pri prvotoženi stranki, s tožnikom kot pešcem, v drugi pa za povoženje tožnika, ležečega na cestišču, z vozilom, zavarovanim pri drugotoženi stranki. Posledično je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno zaključilo, da iz tega razloga, ker ne gre za (eno) prometno nesrečo, ki sta jo povzročili dve premikajoči se motorni vozili, v tem konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 4. odstavka 154. člena OZ kot podlage za njuno solidarno odgovornost za vso nastalo škodo v škodnem dogodku. Škoda, ki jo je tožnik utrpel zaradi trka zavarovanke prvotožene stranke, izvira iz delovanja njenega vozila, škoda, ki jo je tožnik utrpel zaradi povoženja zavarovanke drugotožene stranke, pa izvira iz delovanja njenega vozila, zato je odškodninsko odgovornost vsake od toženih strank sodišče prve stopnje ob pravilnem materialno pravnem zaključku, da je motorno vozilo nevarna stvar, pravilno presojalo po splošnih pravilih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost, urejena pa so v določili OZ od 149. do 153. člena. Škodo, ki je tožniku nastala v posledici delovanja vsakega od vozil, je bilo, kot je to pokazal dokazni postopek, mogoče tudi v celoti razmejiti, zato v tem konkretnem primeru tudi ni bilo pogojev za uporabo določil 186. člena OZ o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - najemnik stanovanja
Druga dolžnica je zgolj najemnica in položaj najemnikov v izvršbi ureja 175. člen ZIZ.
Je le udeleženka v izvršilnem postopku na nepremičnino in ni dolžnica v pravem pomenu besede, da bi se lahko sklicevala na pravico do odloga izvršbe. Kako bo z nepremičnino in uporabniki ravnal morebitni kupec ni stvar izvršilnega postopka.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/3. OZ člen 179. URS člen 34, 35.
postopek v sporu majhne vrednosti - tožba in nasprotna tožba - vrednost spora - napačen pravni pouk - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do osebnega dostojanstva - razžalitev dobrega imena in časti - pravni standard - objektivna žaljivost
Niti denarni zahtevek iz tožbe niti denarni zahtevek iz nasprotne tožbe ne presega z zakonom določenega limita za uporabo pravil v sporih majhne vrednosti. Z združitvijo pravd sta zahtevka ohranila svojo samostojnost, zato kumulacija dveh zahtevkov v enem postopku ni razlog za uporabo druge vrste postopka.
Toženčevo ravnanje, ki objektivno gledano je žaljivo, v danih okoliščinah ni bilo takšno, da bi tožnik zaradi njega duševno trpel in bi bil upravičen do denarne odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022149
ZIZ člen 21, 38, 38/5, 38/6, 38/8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 163, 163/6, 212, 226, 226/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 6, 10, 19, 20, 20/1, 20/2, 23, 23-a, 23-c.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost terjatev - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - prekinitev izvršbe - omejitev izvršbe - zaščitni ukrepi - sodni rok - podaljšanje sodnega roka - primernost roka - odločitev o glavni stvari - odločitev o izvršilnih stroških - potrebnost stroškov - neutemeljeno povzročeni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov
Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno sodbo in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropski nalog za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.
Sodba o nespornem zahtevku se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo pod pogoji iz člena 6 Uredbe (izvršljivost sodbe, sodna pristojnost, ...) in če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih. Sodišče, ki izda potrdilo o evropskem plačilnem nalogu, torej ne preverja vsebine sodbe, temveč le te pogoje, zato tudi ni podlage za sklepanje, da je sodišče ob potrditvi sodbe, ki upniku daje pravico do obresti vse do plačila terjatve, s pojasnilom o višini obrestne mere za določena obdobja tek obresti omejilo.
Postopek izvršbe za sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, se izvede po zakonodaji države članice izvršbe.
Ne v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ne v samem plačilnem nalogu zahtevani zneski stroškov po višini niso konkretizirani oziroma opredeljeni, ravno tako pa niso navedeni nobeni podatki, ki bi omogočali izračun in preveritev višine teh stroškov, zato skladnosti izvršilnega naslova in predloga za izvršbo v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. Taka opredelitev v izvršilnem naslovu ne zadošča za določljivost terjatve iz naslova stroškov, zato izvršilni naslov v tem obsegu ni primeren za izvršbo.
V zvezi s pritožbenimi navedbami o neprimernosti kratkega 3 dnevnega roka za odgovor je pojasniti, da narava zahteve za prekinitev ali omejitev izvršbe terja takojšnje odločanje sodišča, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi časovno kasneje izrečeni ukrep izgubil vsak praktičen pomen za dolžnika.
Zatrjevani vpliv na dolžnikovo poslovanje predstavlja škodo, ki je logična posledica izvršbe in zato ni pravno varovana. Poleg tega so dolžnikove navedbe, da mu bo z izvršbo poslovanje onemogočeno, zelo pavšalne, saj jih dolžnik ni preciziral s konkretnimi trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja in tudi ni pojasnil, kako bo njegovo poslovanje ogroženo zaradi rubeža in prenosa denarnih sredstev do višine, ki se izterjuje v tem postopku, oziroma zaradi nemožnosti razpolaganja z nepremičninami in premičninami.
Kadar dolžnik vloži pravno sredstvo zoper sodbo, potrjeno kot evropski nalog za izvršbo, ali zahteva popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika: (a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali (b) pogojuje izvršbo s predložitvijo varščine, kot jo določi; ali (c) pod izjemnimi pogoji prekine postopek izvršbe. Ti ukrepi so dopustni le izjemoma, kadar interesi dolžnika za začasno omejitev ali prekinitev izvršbe pretehtajo nad interesi upnika po čim hitrejšem poplačilu svoje terjatve, pri tej presoji oziroma tehtanju pa je treba upoštevati tako možnosti za uspeh pravnega sredstva v državi izvora kakor tudi verjetnost, da bi lahko takojšnja izvršba povzročila dolžniku nenadomestljivo škodo.
Dikcija „pod izjemnimi pogoji“ nakazuje na „ultima ratio“ značaj ukrepa, kar pomeni, da se ga lahko izreče le, ko istega cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Pojem izjemnih pogojev predstavlja pravni standard, ki mu je evropski zakonodajalec določil le okvir, določitev natančnejše vsebine pa je prepustil tistemu, ki ga uporablja. Sodišče prve stopnje se je pri presoji obstoja oziroma izkaza izjemnih pogojev pravilno oprlo na analogno uporabo kriterijev, ki jih je (nacionalna) sodna praksa oblikovala za presojo obstoja pogojev za odlog izvršbe.
Omejitev izvršbe na zaščitne ukrepe je milejši ukrep, ki ga je njegovi teži ustrezno treba obravnavati kot utemeljen že takrat, ko so ob tehtanju interesov dolžnika in upnika podani posebno upravičeni razlogi, ki ne predstavljajo nujno nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ti razlogi so v konkretnem primeru podani. Upnik je namreč predlog za izvršbo vložil za precej visok znesek, dolžnik pa je vložil zahtevo za umik potrdila o evropskem izvršilnem nalogu, v obliki katerega je potrjena sodba, s katero mu je naloženo plačilo prej navedenega zneska. Če bo dolžnik z zahtevo uspel, bo z omejitvijo izvršbe na zaščitne ukrepe zaščiten pred nastankom škode, povezane s povratnim izterjevanjem v izvršbi odtegnjenih sredstev, hkrati pa bo upnik zaščiten pred tem, da bi dolžnik v vmesnem času skril svoje premoženje. Upnik nasprotno ne v odgovoru na dolžnikov predlog ne sedaj v pritožbi ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi mu z izrekom zaščitnih ukrepov in s tem, ko bo moral počakati z izvršbo do pravnomočne odločitve o zahtevi za umik potrdila, nastala kakršnakoli škoda.
V izvršilnem postopku ni mogoče govoriti o odločitvi o glavni stvari v istem smislu kot v pravdnem postopku, ko končno odločitev predstavlja sodba. V postopku izvršbe so namreč predvidena številčnejša pravna sredstva in procesna dejanja, ki vsako zase posebej predstavljajo samostojno odločitev o glavni stvari. Posledično je tudi o stroških v zvezi s temi pravnimi sredstvi in procesnimi dejanji treba odločati sproti, hkrati z odločitvijo o vsakem izmed njih, ob upoštevanju določb 38. člena ZIZ v zvezi s smiselno oziroma podredno uporabo določb ZPP o uspehu v postopku.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - nepovratna sredstva - zahtevek za vrnitev sredstev
Za odločanje o zahtevi za vračilo že izplačanih sredstev v proračun Republike Slovenije v skladu z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 v primerih neizpolnitev ali kršitev obveznosti je pristojen upravni organ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021996
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 129a/6. KZ-1 člen 47, 87, 87/1, 87/4.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - izterjava izrečene denarne kazni - neizterljivost - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - zavrženje predloga
Ker izrečena stranska denarna kazen ni bila plačana v roku, niti je ni bilo mogoče prisilno izterjati, je sodišče skladno z določbo 87. člena KZ-1 določilo kot način izvršitve denarne kazni zapor v trajanju 90 dni, katerega pa ni mogoče nadomestiti z delom v splošno korist. V tem primeru ne gre za izrek kazni, temveč zgolj za določitev načina izvršitve že izrečene kazni. Ker se rok za vložitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora ali denarne kazni iz drugega odstavka 129.a člena ZKP nanaša na pravnomočnost sodbe, s katero je bila kazen izrečena, je predlog, četudi je vložen v 15-dnevnem roku od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena denarna kazen zaradi neizterljivost spremenjena v kazen zapora, prepozen.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da so na transakcijski račun pri banki A. dejansko prešla sredstva v višini 37.700,00 EUR, tožeča stranka v obravnavanem primeru tudi ni izkazala nastanka škode. Tožeča stranka ni dokazala, da je imela napačna navedba podatkov za plačilo dogovorjenega zneska na Računu 1 za posledico zmanjšanje premoženja. Zatrjevana protipravnost (po navedbah tožeče stranke je tožena stranka s posredovanjem Računa 1 ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo povzročanja škode, pri tem pa kršila tudi 7.1 člen Splošnih pogojev poslovanja tožene stranke, k uporabi katerih sta se stranki zavezali s sklenitvijo Pogodbe z dne 19. 11. 2016) v sferi tožeče stranke ni povzročila škode.
Tudi če sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka toženi stranki izročila varščino v višini zneska po Pogodbi z dne 19. 11. 2016 in da bo tožena stranka varščino ob upoštevanju poprejšnjega plačila dogovorjenega zneska na podlagi pogodbe po opravljeni storitvi vrnila, zahtevek na izpolnitev obveznosti (na podlagi tega dogovora) ni utemeljen. Ker tožeča stranka ni izkazala 'poprejšnjega plačila' (oziroma prehoda premoženja v višini 37.700,00 EUR iz njene sfere v sfero tožene stranke) vračilo varščine ni utemeljeno. Tožena stranka je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju varščino namreč utemeljeno obdržala. O tem, da je bila izpolnjena temeljna obveznost tožeče stranke iz Pogodbe z dne 19. 11. 2016 na podlagi vsega obrazloženega namreč ni mogoče sklepati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021931
ZPP člen 359. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZFPPIPP člen 300, 300/4.
izpodbojni zahtevek - vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka - prepoved reformatio in peius - kapitalizirane obresti - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek
Zakonska posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je razveljavitev pravnih učinkov pravnega dejanja (v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno), ne pa razveljavitev pravnega dejanja samega.
Ker je sodišče upoštevalo razveljavljeni del prve sodbe in prijavo terjatve v stečaju (kjer je tožnica prijavila 357.309,83 EUR glavnice in 11.564,44 EUR obresti), kar mora sodišče upoštevati, je tožnici lahko prisodilo le še 340.856,11 EUR glavnice (po razveljavljenem delu prve sodbe) in (v stečaju prijavljenih) 11.564,44 EUR obresti, kar skupaj znaša 352.420,85 EUR. Presežni tožbeni zahtevek v višini 16.453,42 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj glavnica v tolikšni višini zaradi prepovedi reformatio in peius tožnici ne more pripadati, za obresti pa tudi ne gre, saj jih je v stečaju prijavila le v višini 11.564,44 EUR.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega sojenja v določbah Zakona o odvetniški tarifi ni podlage.
odmera preživnine za otroka - preživninske potrebe otroka - sposobnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - določitev stikov z otrokom
Sodišče je sicer pravilno upoštevalo, da ima tožnik še dodatno preživninsko obveznost v višini 150 EUR za sina, vendar pa je zanemarilo dejstvo, da toženka nosi 100 % breme vsakodnevne skrbi in ukvarjanja z otrokom. Tudi po vzpostavitvi stikov bo to breme še vedno pretežno nosila toženka. Glede na to, da imata stranki primerljive dohodke, sodišče druge stopnje ob že navedenem ocenjuje, da je treba preživninsko obveznost med njiju enakovredno porazdeliti.
osebni stečaj - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - neodziv dolžnika na poziv sodišča - neizpodbojna domneva insolventnosti
Glede pritožbenih trditev o solventnosti dolžnika, je pritožbeno sodišče vezano na določbe ZFPPIPP. Že sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da obstaja domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. V primeru neaktivnosti dolžnika se potrdi domneva insolventnosti, ki bi jo sicer pritožnik lahko izpodbijal, če bi se odzval pozivu sodišča prve stopnje, da se izjavi, česar pa ni storil, kar ima za posledico začetek stečajnega postopka, o čemer se je sodna praksa že izoblikovala.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00021264
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 17, 17/2.
izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti - čezmejno dedovanje - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče zapustnika - premoženje v tujini
Pritožnica ugovarja zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo običajno prebivališče zapustnice pred smrtjo na Hrvaškem. A ker je bil na Hrvaškem zapuščinski postopek že izveden in izdan sklep o dedovanju, ta okoliščina za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v zapuščinski zadevi po pok. V. C., ni več bistvena.
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). To pomeni, da je taksno obveznost dolžan poravnati vsak od zavezancev; šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo poravna eden od njiju. Sodišče prve stopnje je pravilno obema tožencema poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca.
predlagalni delikt - umik predloga za pregon - rok za umik predloga
De lege lata lahko oškodovanec pri predlagalnih kaznivih dejanjih razpolaga s predlogom za kazenski pregon (umik) do konca glavne obravnave, ne pa tudi kasneje.
ZFPPIPP člen 18, 386, 386/1, 399, 399/4, 399/4-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 564, 565.
odpust obveznosti - preužitek - vložitev izpodbojne tožbe - zloraba pravice do odpusta obveznosti - odsvojitev nepremičnine - dokazno breme dolžnika - načelo vzajemnosti dajatev - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - ožje povezana oseba
Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.
Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.