ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3. ZPP člen 7, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba dokazov - presoja sodišča - trajnejša nelikvidnost - ugovor dolžnika, da ni insolventen - nedovoljen dokaz
Upnik je uspel izkazati, da ima do dolžnika terjatev, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca, in da je dolžnik insolventen. Upniku ni bilo treba dokazovati, da ima pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
Sodišče je obrazložitev oprlo na dokaz, ki ga je pridobilo samo, brez predloga strank, in ki ga ni izvedlo na naroku. V tem delu je bila storjena zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopk, ki pa ne zahteva razveljavitve izpodbijanega sklepa. Četudi je namreč sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na dokaz, to je obvestilo finančnega urada z dne 7. 11. 2018 in ga uporabilo za zavrnitev dolžnikovega ugovora, da ni insolventen, je sodišče do iste ugotovitve utemeljeno prišlo tudi brez upoštevanja tega dokaza. Iz zadnjega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ugovora trajnejše nelikvidnosti ni presojalo zgolj na podlagi obvestila finančnega urada, temveč je predvsem ugotovilo, da je nesporno dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino v višini 534,99 EUR.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesne predpostavke za pritožbo - pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavanem primeru je upnik imel možnost v ugovoru uveljavljati vse razloge, ki jih poskuša uveljavljati s pritožbo, pa te možnosti ni izkoristil. Če bi v roku vložil ugovor z vsebino, kakršno uveljavlja s pritožbo, bi se sodišče prve stopnje do teh navedb moralo vsebinsko opredeliti. Zgolj v primeru, da tega ne bi storilo ali da ugovora ne bi obravnavalo, bi upnik imel pravico do pritožbe.
Tožnica ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnica ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je ta namenjena zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, med katere tožnica ne spada.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene trditev o dejstvih in sicer vsebine darilne pogodbe v drugem odst. III. člena: "sta stranki sporazumni, da sta že sedaj skupaj obnavljali staro stanovanjsko hišo" in je vrednost hiše pred vlaganji znašala 45.000,00 €, po vlaganjih pa 108.000,00 €; o enakem prispevnem deležu toženke; da sta stranki po sklenitvi te pogodbe bili v zakonski zvezi še 30 let, pravilno odločilo, da "vera v dosmrtno ljubezen med zakoncema" ni bila prevladujoča kavza darilne pogodbe.
ZAgrS člen 42, 42/6, 44, 44/1, 44/2.. SPZ člen 72.. ZZK-1 člen 38.
vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe - skupna lastnina - agrarna skupnost - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni lastnini - predkupna pravica - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
Če drži, da gre za skupno lastnino člana agrarne skupnosti, je sodišče pri presoji, ali so bile predlogu predložene vse potrebne listine, določbo 38. člena ZZK-1 zmotno uporabilo. V zvezi s predkupnim pravicami, ki jih določa 42. člen ZAgrS, bi moralo upoštevati specialno ureditev iz šestega odstavka te določbe v povezavi z zakonodajo, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 140/1-4, 152, 178, 195, 198.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - določna označba listine - sklep o vpisu
Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.
odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - predkaznovanost - vožnja pod vplivom alkohola - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pravilna pa je tudi odločitev o izreku stranske sankcije odvzema osebnega vozila. Pri odločanju za določitev in izrek te stranske sankcije je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da zaseženo vozilo ni last obdolženca, temveč je lastnica in uporabnica tega vozila S. Ž. Zato je sodišče prve stopnje pri izreku stranske sankcije pogoje za izrek te sankcije presojalo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, ko lastnik odvzetega predmeta ni obdolženi in v 8. točki obrazložitve izpostavilo, da je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 7/98 z dne 30. 9. 1998 potrebno presoditi, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje tj. varnostjo cestnega prometa in posegom v lastninsko pravico kot zagotovljeno ustavno kategorijo. Neutemeljeno je tudi obdolženčevo stališče, da njegova predkaznovanost ne more imeti take teže, da se vozilo, ki ni njegova last, vzame lastnici. Predkaznovanost je sodišče dolžno upoštevati v okviru presoje potrebnosti izreka te stranske sankcije in v konkretni zadevi podatki o obdolženčevi predkaznovanosti jasno in nedvoumno nakazujejo na nujnost izreka te stranske sankcije, saj je obdolženec specialni povratnik, ki ga od ponavljanja prekrškov ne odvrnejo niti doslej izrečene sankcije, vključno z odvzemom vozila, pri čemer pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar predstavlja prekršek, za katerega bi se vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem izrekla stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vpliv alkohola na obdolženčeve vozne sposobnosti pa je razviden iz navedb v obdolžilnem predlogu, da so policisti obdolženca obravnavali ravno na podlagi prijave občana, ki je vozil za obdolžencem in klical policijo zaradi obdolženčeve nezanesljive vožnje. Ob tako izkazanih okoliščinah ima v nasprotju z obdolženčevim pritožbeno izraženim mnenjem varovanje življenja in zdravja ljudi nedvomno večjo težo kot lastninska pravice lastnice vozila.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek
Po določbi 63. člena ZPP, ki določa izključno pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. V citirani določbi je tako jasno določeno, da je za spore, ki nastanejo med stečajnim postopkom podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor - relevantni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev o zavrnitvi ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnica v ugovoru niti ni zatrjevala.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Smiselno pritožbeno zanikanje oprave zunanjega ogleda negira natančen opis nepremičnine in tudi fotografije nepremičnine v cenilnem poročilu. Prisotnost dolžnika na ogledu pa ni nujno potrebna, saj je dolžnik z vidika pravice do sodelovanja v postopku imel učinkovito možnost, da se o cenilnem mnenju izreče in poda pripombe, na katere je cenilec tudi odgovoril.
ZKP člen 18, 18/2, 59, 59/1, 145. URS člen 33, 37.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - elektronska pošta - elektronska poslovna dokumentacija - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebne lastnine - ni nedovoljen dokaz
Splošna bolnišnica, ki je v času, ko je bila obtožba že pravnomočna, naključno prišla do podatkov, za katere je ocenila, da bi lahko bili dokaz v kazenski zadevi, v kateri ima sama položaj oškodovanca, ni mogla in ne smela prezreti dokazov, saj ima nenazadnje po določbi prvega odstavka 59. člena ZKP oškodovanec v kazenskem postopku med drugim tako v fazi preiskave kot tudi glavne obravnave pravico predlagati dokaze, zbiranje dokaznega gradiva pa ureja tudi 145. člen ZKP, ki vse državne organe in organizacije z javnimi pooblastili zavezuje ne le naznaniti kazniva dejanja, temveč navesti tudi dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar je oškodovano bolnišnico, ki je javni zavod, tudi v tem smislu zavezovalo k predložitvi naključno najdene elektronske dokumentacije iz prejšnjega prenosnega računalnika obtoženke, ki se je nahajala na strežniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021038
OZ člen 155, 458, 459, 480, 480/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. ZPP člen 155, 163, 163/2. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1-b.
odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnik
Odgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
ZFPPIPP člen 18, 386, 386/1, 399, 399/4, 399/4-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 564, 565.
odpust obveznosti - preužitek - vložitev izpodbojne tožbe - zloraba pravice do odpusta obveznosti - odsvojitev nepremičnine - dokazno breme dolžnika - načelo vzajemnosti dajatev - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - ožje povezana oseba
Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.
Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
V skladu z določbo tretjega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP).
neutemeljena začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - dedič
Dedič poleg verjetnosti obstoja terjatve ni izkazal enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti podan kumulativno poleg verjetnosti obstoja terjatve, zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, posledično pa tudi ni utemeljena pritožba, ki graja odločitev sodišča prve stopnje.
nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev
Iz vlog z dne 6. 2. 2019 in 25. 2. 2019 ne izhaja zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča tožena stranka vlaga pritožbi. Tega ni mogoče razbrati niti iz vsebine obeh vlog, v katerih se tožena stranka sklicuje tako na izvršilni postopek in sklep o izvršbi, kot tudi na kazenski postopek. Ker teh vlog kot pritožb po 336. členu ZPP ni dopustno vročati stranki v dopolnitev, tožena stranka pa ni navedla, zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča v tem postopku vlaga pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi kot nepopolni zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021266
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/3. OZ člen 54, 54/3.
podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - trditvena podlaga - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - dogovor o izvedbi dodatnih del - pisna pogodba - dogovorjena oblika
Toženec pred prvim narokom za glavno obravnavo dodatnih del po računu 2-3 sploh ni prerekal. Šele v pripravljalni vlogi, ki jo je pritožnik vložil po odvetnici na samem naroku, so bila tudi po vsebini prerekana dela, ki jih tožnik uveljavlja kot dodatna dela. Zato je tožnik, ko je v odgovoru na to pripravljalno vlogo nato dodatna dela konkretiziral, to storil pravočasno in sodišče prve stopnje je to vlogo tudi povsem utemeljeno upoštevalo. Pritožnik nima opore v ZPP za argumente, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, zato bi moral vsa dejstva zatrjevati najkasneje na naroku samem, ter še, da je sodišče dalo tožniku predolg rok (15 dni) za odgovor na toženčevo vlogo.
Pisnost pogodbe je bila določena v dokazne namene in ne kot pogoj veljavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021776
KZ-1 člen 28, 245/1, 245/5. ZKP člen 371/1-11.
pranje denarja - oblika krivde - malomarnost - nasprotje v razlogih sodbe - protispisnost - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker je z izjemo iz 28. člena KZ-1 posamezno kaznivo dejanje mogoče storiti zgolj z določeno obliko krivde, in ker je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le z malomarnostjo, imajo pritožniki prav, ko smiselno opozarjajo, da obdolžena dveh, po obliki različnih subjektivnih odnosov do prepovedane posledice ni mogla razviti.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 82/2-3, 394, 394-4. ZGD-1 člen 283, 505, 505-9, 514.
obnova postopka - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - upravljanje družbe - pravice družbenikov - nadzorni svet
V primeru, da ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, jo v sporih proti poslovodjem zastopa njegov predsednik.