DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022472
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8. ZD člen 132. OZ člen 328, 328/1, 421, 421/2. ZJSRS člen 28, 28/3.
nadomestilo preživnine za otroka - prehod obveznosti na dediča - dedič - preživninski upravičenec - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - terjatev javnega sklada - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.
Upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A. so na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku.
Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu, tudi ugovor prenehanja terjatve. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi, ki je utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.
sodna poravnava - vračilo kredita - izvenzakonska zveza - delitev solastne nepremičnine - res iudicata
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je s predmetno sodno poravnavo, s katero so pravdne stranke uredile sporna razmerja v zvezi s solastno nepremičnino, bil zajet tudi kredit, katerega je v celoti odplačala tožnica in katerega polovico sedaj terja v predmetni pravdni zadevi.
V skladu z določbo tretjega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3. ZPP člen 7, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba dokazov - presoja sodišča - trajnejša nelikvidnost - ugovor dolžnika, da ni insolventen - nedovoljen dokaz
Upnik je uspel izkazati, da ima do dolžnika terjatev, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca, in da je dolžnik insolventen. Upniku ni bilo treba dokazovati, da ima pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
Sodišče je obrazložitev oprlo na dokaz, ki ga je pridobilo samo, brez predloga strank, in ki ga ni izvedlo na naroku. V tem delu je bila storjena zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopk, ki pa ne zahteva razveljavitve izpodbijanega sklepa. Četudi je namreč sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na dokaz, to je obvestilo finančnega urada z dne 7. 11. 2018 in ga uporabilo za zavrnitev dolžnikovega ugovora, da ni insolventen, je sodišče do iste ugotovitve utemeljeno prišlo tudi brez upoštevanja tega dokaza. Iz zadnjega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ugovora trajnejše nelikvidnosti ni presojalo zgolj na podlagi obvestila finančnega urada, temveč je predvsem ugotovilo, da je nesporno dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino v višini 534,99 EUR.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 228, 228/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 500.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - smiselna uporaba določb - ponovljeni postopek
Če se v ponovljenem sojenju preverja samo utemeljenost odvzema premoženjske koristi (odločba o krivdi je postala pravnomočna že v prvem sojenju), se uporabljajo določbe, ki veljajo za glavno obravnavo in po pravilih iz 500. člena ZKP.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek
Po določbi 63. člena ZPP, ki določa izključno pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. V citirani določbi je tako jasno določeno, da je za spore, ki nastanejo med stečajnim postopkom podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.
nadomestni sklep - nov (nadomestni) sklep prvostopenjskega organa - pogoji za izdajo - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - delna ugoditev pritožbi - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vročanje vloge v odgovor - sklep o poplačilu
Prijavo terjatve je pred izdajo sklepa o poplačilu treba vročiti drugi stranki ali udeležencu oziroma jih z njeno vsebino zaradi zagotovitve njihove pravice do izjave v postopku seznaniti, zaradi česar pogoji za izdajo nadomestnega sklepa niso podani.
Pogoji za izdajo nadomestnega sklepa so podani le takrat, kadar sodišče prve stopnje v celoti ugodi pritožbi oziroma pritožbam. V konkretnem primeru sta pritožbi vložila dva pritožnika, z izdajo nadomestnega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugodilo le pritožbi enega. Smisel izdaje nadomestnega sklepa je po prepričanju pritožbenega sodišča (tudi) v pospešitvi postopka, čemur v konkretnem primeru, ker je odprta ostala še pritožba upnice, ni bilo zadoščeno.
ZKP člen 18, 18/2, 59, 59/1, 145. URS člen 33, 37.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - elektronska pošta - elektronska poslovna dokumentacija - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebne lastnine - ni nedovoljen dokaz
Splošna bolnišnica, ki je v času, ko je bila obtožba že pravnomočna, naključno prišla do podatkov, za katere je ocenila, da bi lahko bili dokaz v kazenski zadevi, v kateri ima sama položaj oškodovanca, ni mogla in ne smela prezreti dokazov, saj ima nenazadnje po določbi prvega odstavka 59. člena ZKP oškodovanec v kazenskem postopku med drugim tako v fazi preiskave kot tudi glavne obravnave pravico predlagati dokaze, zbiranje dokaznega gradiva pa ureja tudi 145. člen ZKP, ki vse državne organe in organizacije z javnimi pooblastili zavezuje ne le naznaniti kazniva dejanja, temveč navesti tudi dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar je oškodovano bolnišnico, ki je javni zavod, tudi v tem smislu zavezovalo k predložitvi naključno najdene elektronske dokumentacije iz prejšnjega prenosnega računalnika obtoženke, ki se je nahajala na strežniku.
nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev
Iz vlog z dne 6. 2. 2019 in 25. 2. 2019 ne izhaja zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča tožena stranka vlaga pritožbi. Tega ni mogoče razbrati niti iz vsebine obeh vlog, v katerih se tožena stranka sklicuje tako na izvršilni postopek in sklep o izvršbi, kot tudi na kazenski postopek. Ker teh vlog kot pritožb po 336. členu ZPP ni dopustno vročati stranki v dopolnitev, tožena stranka pa ni navedla, zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča v tem postopku vlaga pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi kot nepopolni zavrglo.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesne predpostavke za pritožbo - pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavanem primeru je upnik imel možnost v ugovoru uveljavljati vse razloge, ki jih poskuša uveljavljati s pritožbo, pa te možnosti ni izkoristil. Če bi v roku vložil ugovor z vsebino, kakršno uveljavlja s pritožbo, bi se sodišče prve stopnje do teh navedb moralo vsebinsko opredeliti. Zgolj v primeru, da tega ne bi storilo ali da ugovora ne bi obravnavalo, bi upnik imel pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021038
OZ člen 155, 458, 459, 480, 480/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. ZPP člen 155, 163, 163/2. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1-b.
odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnik
Odgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - predkaznovanost - vožnja pod vplivom alkohola - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pravilna pa je tudi odločitev o izreku stranske sankcije odvzema osebnega vozila. Pri odločanju za določitev in izrek te stranske sankcije je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da zaseženo vozilo ni last obdolženca, temveč je lastnica in uporabnica tega vozila S. Ž. Zato je sodišče prve stopnje pri izreku stranske sankcije pogoje za izrek te sankcije presojalo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, ko lastnik odvzetega predmeta ni obdolženi in v 8. točki obrazložitve izpostavilo, da je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 7/98 z dne 30. 9. 1998 potrebno presoditi, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje tj. varnostjo cestnega prometa in posegom v lastninsko pravico kot zagotovljeno ustavno kategorijo. Neutemeljeno je tudi obdolženčevo stališče, da njegova predkaznovanost ne more imeti take teže, da se vozilo, ki ni njegova last, vzame lastnici. Predkaznovanost je sodišče dolžno upoštevati v okviru presoje potrebnosti izreka te stranske sankcije in v konkretni zadevi podatki o obdolženčevi predkaznovanosti jasno in nedvoumno nakazujejo na nujnost izreka te stranske sankcije, saj je obdolženec specialni povratnik, ki ga od ponavljanja prekrškov ne odvrnejo niti doslej izrečene sankcije, vključno z odvzemom vozila, pri čemer pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar predstavlja prekršek, za katerega bi se vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem izrekla stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vpliv alkohola na obdolženčeve vozne sposobnosti pa je razviden iz navedb v obdolžilnem predlogu, da so policisti obdolženca obravnavali ravno na podlagi prijave občana, ki je vozil za obdolžencem in klical policijo zaradi obdolženčeve nezanesljive vožnje. Ob tako izkazanih okoliščinah ima v nasprotju z obdolženčevim pritožbeno izraženim mnenjem varovanje življenja in zdravja ljudi nedvomno večjo težo kot lastninska pravice lastnice vozila.
postopek osebnega stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - prodajna pogodba - motorno vozilo - ožje povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - vezanost sodišča na procesni sklep - izvedba dokazov - zavrnjeni dokazi - zaslišanje strank - ogled - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - sprememba tožbe - izpodbojni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - nadomestitev vrednosti stvari - vrnitveni zahtevek - nedovoljene pritožbene novote - priznana dejstva - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne razpolaga več stečajni dolžnik izve šele po vloženi tožbi, bi bilo pritožbeno stališče, da povračilnega zahtevka ne sme več preoblikovati, ker je rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP že potekel, prestrogo in preformalistično.
zavrženje pritožbe - vročitev odločbe - pravilnost vročitve - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - tek roka med sodnimi počitnicami - napačna vročitev - vročitev na napačen naslov
Sklep o dedovanju dediču vročen na napačen naslov.
Zaradi napačno navedenega naslova to vročitev ni moč šteti za pravilno.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 140/1-4, 152, 178, 195, 198.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - določna označba listine - sklep o vpisu
Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.
neutemeljena začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - dedič
Dedič poleg verjetnosti obstoja terjatve ni izkazal enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti podan kumulativno poleg verjetnosti obstoja terjatve, zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, posledično pa tudi ni utemeljena pritožba, ki graja odločitev sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021266
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/3. OZ člen 54, 54/3.
podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - trditvena podlaga - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - dogovor o izvedbi dodatnih del - pisna pogodba - dogovorjena oblika
Toženec pred prvim narokom za glavno obravnavo dodatnih del po računu 2-3 sploh ni prerekal. Šele v pripravljalni vlogi, ki jo je pritožnik vložil po odvetnici na samem naroku, so bila tudi po vsebini prerekana dela, ki jih tožnik uveljavlja kot dodatna dela. Zato je tožnik, ko je v odgovoru na to pripravljalno vlogo nato dodatna dela konkretiziral, to storil pravočasno in sodišče prve stopnje je to vlogo tudi povsem utemeljeno upoštevalo. Pritožnik nima opore v ZPP za argumente, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, zato bi moral vsa dejstva zatrjevati najkasneje na naroku samem, ter še, da je sodišče dalo tožniku predolg rok (15 dni) za odgovor na toženčevo vlogo.
Pisnost pogodbe je bila določena v dokazne namene in ne kot pogoj veljavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022420
KZ-1 člen 49 49/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1. ZPrCP člen 45, 45/2, 45/10.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - prometna nezgoda - smrt oškodovanca - vzročna zveza - kazenska sankcija - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
Določba 324. člena KZ-1 je bila z novelo KZ-1B spremenjena in so sedaj kršitve cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena določene alternativno, pri tem pa v skladu s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 že vožnja pod vplivom alkohola, v konkretnem primeru z najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadostuje za nastanek neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe. Zato vzročne zveze s smeri, kot to pričakuje pritožba, ni potrebno posebej ugotavljati.