motenje posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - materialni rok - procesni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja - izguba pravice
Rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti prične teči po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje stranki, kateri je naložena izpolnitev.
V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev predloga za izvršbo, pa stranka ta rok zamudi, je njena pravica izgubljena in je prenehala po samem zakonu. Že zamuda tega roka tako pomeni prenehanje same pravice.
Upnik si napačno razlaga v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da si je s svojim aktivnim ravnanjem v izvršilni zadevi I 370/2017 zavaroval tek roka in je na ta način prišlo do pretrganja zastaranja. Pravila o zastaranju (tudi pretrganje zastaranja) se ne uporabljajo pri izključevalnih oziroma prekluzivnih rokih, pri katerih po poteku tega roka preneha sama pravica. Po določbi 366. člena OZ pa tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja glede na to, da je bil upnikov predlog v izvršilni zadevi I 370/2017 pravnomočno zavrnjen.
odločba o stroških postopka - stroški in nagrada cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine - potrebni stroški izvršbe - pravočasna priglasitev stroškov
Neuspešno se dolžnik upira odločitvi z grajo dela cenilca in dvomom v kvaliteto cenitve, kot tudi v višino stroškov. Vse te okoliščine so relevantne v postopku odmere nagrade in stroškov cenilcu, v katerem se presoja upravičenost cenilca do nagrade tako po temelju, kot po višini.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022472
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8. ZD člen 132. OZ člen 328, 328/1, 421, 421/2. ZJSRS člen 28, 28/3.
nadomestilo preživnine za otroka - prehod obveznosti na dediča - dedič - preživninski upravičenec - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - terjatev javnega sklada - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.
Upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A. so na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku.
Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu, tudi ugovor prenehanja terjatve. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi, ki je utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.
nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev
Iz vlog z dne 6. 2. 2019 in 25. 2. 2019 ne izhaja zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča tožena stranka vlaga pritožbi. Tega ni mogoče razbrati niti iz vsebine obeh vlog, v katerih se tožena stranka sklicuje tako na izvršilni postopek in sklep o izvršbi, kot tudi na kazenski postopek. Ker teh vlog kot pritožb po 336. členu ZPP ni dopustno vročati stranki v dopolnitev, tožena stranka pa ni navedla, zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča v tem postopku vlaga pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi kot nepopolni zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021266
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/3. OZ člen 54, 54/3.
podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - trditvena podlaga - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - dogovor o izvedbi dodatnih del - pisna pogodba - dogovorjena oblika
Toženec pred prvim narokom za glavno obravnavo dodatnih del po računu 2-3 sploh ni prerekal. Šele v pripravljalni vlogi, ki jo je pritožnik vložil po odvetnici na samem naroku, so bila tudi po vsebini prerekana dela, ki jih tožnik uveljavlja kot dodatna dela. Zato je tožnik, ko je v odgovoru na to pripravljalno vlogo nato dodatna dela konkretiziral, to storil pravočasno in sodišče prve stopnje je to vlogo tudi povsem utemeljeno upoštevalo. Pritožnik nima opore v ZPP za argumente, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, zato bi moral vsa dejstva zatrjevati najkasneje na naroku samem, ter še, da je sodišče dalo tožniku predolg rok (15 dni) za odgovor na toženčevo vlogo.
Pisnost pogodbe je bila določena v dokazne namene in ne kot pogoj veljavnosti.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1, 106/5, 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 53, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
določitev stikov med staršem in otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - posredni stiki - otrokova korist - pravica staršev do stikov z otrokom - pravica do družinskega življenja - način izvrševanja stikov - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - denarna kazen - zloraba procesnih pravic - odmera nagrade izvedencu
Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je otrokova korist prvotna (temeljna) predpostavka za določitev obsega in načina stikov otroka s staršem, s katerim ne živi. Drugoten, vendar zelo pomemben namen stikov pa je ta, da starš, pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka ter se seznanja z otrokovim razvojem. Ne le otrokova pravica stika s staršem, temveč tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Gre za starševsko pravico, ki jo Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (glej 53. in 54. člen Ustave RS), ki jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 8. členu posebej opredeljuje kot pravico do družinskega življenja. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZPP je za zlorabo procesnih pravic dopustno kaznovati tistega udeleženca pravdnega postopka (stranke, intervenient, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci), ki stori takšno zlorabo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022420
KZ-1 člen 49 49/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1. ZPrCP člen 45, 45/2, 45/10.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - prometna nezgoda - smrt oškodovanca - vzročna zveza - kazenska sankcija - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
Določba 324. člena KZ-1 je bila z novelo KZ-1B spremenjena in so sedaj kršitve cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena določene alternativno, pri tem pa v skladu s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 že vožnja pod vplivom alkohola, v konkretnem primeru z najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadostuje za nastanek neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe. Zato vzročne zveze s smeri, kot to pričakuje pritožba, ni potrebno posebej ugotavljati.
uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljena pritožba - izredno pravno sredstvo
V sodni praksi in pravni teoriji je sprejeto enotno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju sodne odločbe ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog ali razlog za vložitev izrednega pravnega sredstva.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojnost pravnega posla - dobra vera novega pridobitelja - obstoj zunajzakonske skupnosti
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se torej zahteva soglasje drugega zakonca (53. člen ZZZDR). Pravni posel glede stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, je izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (72. člen SPZ).
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene trditev o dejstvih in sicer vsebine darilne pogodbe v drugem odst. III. člena: "sta stranki sporazumni, da sta že sedaj skupaj obnavljali staro stanovanjsko hišo" in je vrednost hiše pred vlaganji znašala 45.000,00 €, po vlaganjih pa 108.000,00 €; o enakem prispevnem deležu toženke; da sta stranki po sklenitvi te pogodbe bili v zakonski zvezi še 30 let, pravilno odločilo, da "vera v dosmrtno ljubezen med zakoncema" ni bila prevladujoča kavza darilne pogodbe.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor - relevantni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev o zavrnitvi ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnica v ugovoru niti ni zatrjevala.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Smiselno pritožbeno zanikanje oprave zunanjega ogleda negira natančen opis nepremičnine in tudi fotografije nepremičnine v cenilnem poročilu. Prisotnost dolžnika na ogledu pa ni nujno potrebna, saj je dolžnik z vidika pravice do sodelovanja v postopku imel učinkovito možnost, da se o cenilnem mnenju izreče in poda pripombe, na katere je cenilec tudi odgovoril.
odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - predkaznovanost - vožnja pod vplivom alkohola - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pravilna pa je tudi odločitev o izreku stranske sankcije odvzema osebnega vozila. Pri odločanju za določitev in izrek te stranske sankcije je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da zaseženo vozilo ni last obdolženca, temveč je lastnica in uporabnica tega vozila S. Ž. Zato je sodišče prve stopnje pri izreku stranske sankcije pogoje za izrek te sankcije presojalo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, ko lastnik odvzetega predmeta ni obdolženi in v 8. točki obrazložitve izpostavilo, da je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 7/98 z dne 30. 9. 1998 potrebno presoditi, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje tj. varnostjo cestnega prometa in posegom v lastninsko pravico kot zagotovljeno ustavno kategorijo. Neutemeljeno je tudi obdolženčevo stališče, da njegova predkaznovanost ne more imeti take teže, da se vozilo, ki ni njegova last, vzame lastnici. Predkaznovanost je sodišče dolžno upoštevati v okviru presoje potrebnosti izreka te stranske sankcije in v konkretni zadevi podatki o obdolženčevi predkaznovanosti jasno in nedvoumno nakazujejo na nujnost izreka te stranske sankcije, saj je obdolženec specialni povratnik, ki ga od ponavljanja prekrškov ne odvrnejo niti doslej izrečene sankcije, vključno z odvzemom vozila, pri čemer pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar predstavlja prekršek, za katerega bi se vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem izrekla stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vpliv alkohola na obdolženčeve vozne sposobnosti pa je razviden iz navedb v obdolžilnem predlogu, da so policisti obdolženca obravnavali ravno na podlagi prijave občana, ki je vozil za obdolžencem in klical policijo zaradi obdolženčeve nezanesljive vožnje. Ob tako izkazanih okoliščinah ima v nasprotju z obdolženčevim pritožbeno izraženim mnenjem varovanje življenja in zdravja ljudi nedvomno večjo težo kot lastninska pravice lastnice vozila.
postopek osebnega stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - prodajna pogodba - motorno vozilo - ožje povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - vezanost sodišča na procesni sklep - izvedba dokazov - zavrnjeni dokazi - zaslišanje strank - ogled - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - sprememba tožbe - izpodbojni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - nadomestitev vrednosti stvari - vrnitveni zahtevek - nedovoljene pritožbene novote - priznana dejstva - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne razpolaga več stečajni dolžnik izve šele po vloženi tožbi, bi bilo pritožbeno stališče, da povračilnega zahtevka ne sme več preoblikovati, ker je rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP že potekel, prestrogo in preformalistično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021919
ZPP člen 215. OZ člen 826, 826/1, 826/3, 826/4.
materialno pravo - pravilo o dokaznem bremenu - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - višina zahtevka - zavarovalno zastopanje - plačilo provizije - pridobitev podatkov - obračun
Dokazno breme je določeno z materialnim pravom. Tožnik mora najprej zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021035
ZKP-UPB4 člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
stroški postopka - sodna poravnava - vsaka stranka krije svoje stroške - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, stori bistveno kršitev določb postopka. V konkretnem primeru je storilo kršitev določb postopka sodišče prve stopnje s tem, ko je ponovno odločalo o stroških postopka, o katerih je že bilo odločeno s sodno poravnavo. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sklep razveljaviti.
ZIZ člen 20.a, 20.a/3, 17, 17/3, 55, 55/1, 55/1-6. OZ člen 82. ZPotK-2 člen 5, 5/1, 20, 20/1.
predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - nejasna izjava - plačevanje kreditne obveznosti - razlaga nejasnih določil - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium
V situaciji, ko je dolžnik kršil kreditno pogodbo s tem, da zamuja s plačilom določenega števila zapadlih obrokov, se mora banka v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ, specialno prvi odstavek 5. člena ZPotK-2) jasno izreči, ali še vztraja pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju ali uresničuje upravičenje odpoklica kredita. Še zlasti, ko je v nadaljnjem dogovarjanju z dolžnikom glede plačila kredita, kot v obravnavani zadevi. Dolžnik potrošnik o svojem položaju ne sme ostati v dvomu. Banka mora kot močnejša stranka in strokovnjak v razmerju do dolžnika potrošnika vseskozi ravnati pri izvrševanju kreditne pogodbe in v tej zvezi danih izjavah posebej skrbno (drugi odstavek 6. člena OZ). Potrošnika mora na zanj razumljiv enostaven način poučiti o njihovem pomenu. Vseskozi mora imeti pred očmi, kako razume njene izjave sam potrošnik, ki je praviloma laična stranka brez posebnega pravnega in finančnega znanja.
Del zahteve vestnega in poštenega ravnanja banke je tudi v tem, da mora upoštevati splošno načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Stranke lahko učinkovito izvršujejo pogodbene obveznosti le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča nasprotne stranke, ki jih načeloma ne smejo brez utemeljenega razloga spreminjati. Prav takšno (nasprotujoče) pa je ravnanje banke, ki najprej izjavi, da uveljavlja odpoklicno upravičenje, nato pri dolžniku s poznejšo izjavo povzroči prepričanje, da naj se pogodba v naprej izpolnjuje redno kot doslej, kasneje pa se (v sproženem izvršilnem postopku) spet sklicuje na prvotno dano izjavo o odpoklicu kredita in predčasno zapadlost.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. OZ člen 197, 274, 275. SZ-1 člen 71.
štetje rokov - fikcija vročitve - terjatev upravnika večstanovanjske hiše - obratovalni stroški - stroški upravljanja - neupravičena obogatitev
Sodna praksa je enotna, da se pri štetju petnajstdnevnega roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, po katerem nastopi fikcija vročitve, ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko zadnji dan roka pade na dan, ko sodišče ne dela, rok izteče naslednji delovni dan.
Po utrjenem stališču v sodni praksi ima upravnik pravico, da to, kar iz lastnih sredstev plača za dobave in storitve v okviru obratovalnih stroškov večstanovanjske stavbe, zahteva od etažnih lastnikov kot povračilo v sorazmerju z deležem, ki odpade na njihovo stanovanje.
Po določbi 71. člena SZ-1 je upravnik dolžan dobaviteljem posredovati podatke o dolžnikih, kadar ni direktno zavezan do tretjih oseb. Navedena določba ne prepoveduje, da upravnik plača namesto etažnih lastnikov in kasneje od njih terja, kar je plačal.