razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravilnost vročitve - nepravilno izpolnjena vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - načelo kontradiktornosti
Tožniku je treba dopustiti, da s predlaganimi dokazi dokazuje pravilnost vročitve oziroma morebitno napako vročevalca pri zapisu na vročilnici ter mu s tem omogočiti razjasnitev okoliščin vročitve.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 82/2-3, 394, 394-4. ZGD-1 člen 283, 505, 505-9, 514.
obnova postopka - zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo v sporu s poslovodjem - zastopanje družbe proti članom uprave - upravljanje družbe - pravice družbenikov - nadzorni svet
V primeru, da ima družba z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, jo v sporih proti poslovodjem zastopa njegov predsednik.
ZFPPIPP člen 18, 386, 386/1, 399, 399/4, 399/4-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 564, 565.
odpust obveznosti - preužitek - vložitev izpodbojne tožbe - zloraba pravice do odpusta obveznosti - odsvojitev nepremičnine - dokazno breme dolžnika - načelo vzajemnosti dajatev - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - ožje povezana oseba
Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.
Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
ZKP člen 18, 18/2, 59, 59/1, 145. URS člen 33, 37.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - elektronska pošta - elektronska poslovna dokumentacija - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebne lastnine - ni nedovoljen dokaz
Splošna bolnišnica, ki je v času, ko je bila obtožba že pravnomočna, naključno prišla do podatkov, za katere je ocenila, da bi lahko bili dokaz v kazenski zadevi, v kateri ima sama položaj oškodovanca, ni mogla in ne smela prezreti dokazov, saj ima nenazadnje po določbi prvega odstavka 59. člena ZKP oškodovanec v kazenskem postopku med drugim tako v fazi preiskave kot tudi glavne obravnave pravico predlagati dokaze, zbiranje dokaznega gradiva pa ureja tudi 145. člen ZKP, ki vse državne organe in organizacije z javnimi pooblastili zavezuje ne le naznaniti kazniva dejanja, temveč navesti tudi dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar je oškodovano bolnišnico, ki je javni zavod, tudi v tem smislu zavezovalo k predložitvi naključno najdene elektronske dokumentacije iz prejšnjega prenosnega računalnika obtoženke, ki se je nahajala na strežniku.
postopek osebnega stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - prodajna pogodba - motorno vozilo - ožje povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - vezanost sodišča na procesni sklep - izvedba dokazov - zavrnjeni dokazi - zaslišanje strank - ogled - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - sprememba tožbe - izpodbojni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - nadomestitev vrednosti stvari - vrnitveni zahtevek - nedovoljene pritožbene novote - priznana dejstva - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne razpolaga več stečajni dolžnik izve šele po vloženi tožbi, bi bilo pritožbeno stališče, da povračilnega zahtevka ne sme več preoblikovati, ker je rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP že potekel, prestrogo in preformalistično.
odločba o stroških postopka - stroški in nagrada cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine - potrebni stroški izvršbe - pravočasna priglasitev stroškov
Neuspešno se dolžnik upira odločitvi z grajo dela cenilca in dvomom v kvaliteto cenitve, kot tudi v višino stroškov. Vse te okoliščine so relevantne v postopku odmere nagrade in stroškov cenilcu, v katerem se presoja upravičenost cenilca do nagrade tako po temelju, kot po višini.
ZAgrS člen 42, 42/6, 44, 44/1, 44/2.. SPZ člen 72.. ZZK-1 člen 38.
vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe - skupna lastnina - agrarna skupnost - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni lastnini - predkupna pravica - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
Če drži, da gre za skupno lastnino člana agrarne skupnosti, je sodišče pri presoji, ali so bile predlogu predložene vse potrebne listine, določbo 38. člena ZZK-1 zmotno uporabilo. V zvezi s predkupnim pravicami, ki jih določa 42. člen ZAgrS, bi moralo upoštevati specialno ureditev iz šestega odstavka te določbe v povezavi z zakonodajo, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
zavrženje pritožbe - vročitev odločbe - pravilnost vročitve - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - tek roka med sodnimi počitnicami - napačna vročitev - vročitev na napačen naslov
Sklep o dedovanju dediču vročen na napačen naslov.
Zaradi napačno navedenega naslova to vročitev ni moč šteti za pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021038
OZ člen 155, 458, 459, 480, 480/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. ZPP člen 155, 163, 163/2. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1-b.
odškodnina - odgovornost za izdelek - škoda zaradi zaupanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - odgovornost proizvajalca - napaka stvari - rok za uveljavljanje zahtevka - prekluzivni rok - stroški postopka - potrebni stroški - materialni stroški - potni stroški pooblaščenca stranke - pooblaščenec, ki ni odvetnik
Odgovornost proizvajalca za izdelke z napako se ne presoja po določbi 155. člena OZ, temveč po določbah ZVPot.
motenje posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - materialni rok - procesni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja - izguba pravice
Rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti prične teči po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje stranki, kateri je naložena izpolnitev.
V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev predloga za izvršbo, pa stranka ta rok zamudi, je njena pravica izgubljena in je prenehala po samem zakonu. Že zamuda tega roka tako pomeni prenehanje same pravice.
Upnik si napačno razlaga v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da si je s svojim aktivnim ravnanjem v izvršilni zadevi I 370/2017 zavaroval tek roka in je na ta način prišlo do pretrganja zastaranja. Pravila o zastaranju (tudi pretrganje zastaranja) se ne uporabljajo pri izključevalnih oziroma prekluzivnih rokih, pri katerih po poteku tega roka preneha sama pravica. Po določbi 366. člena OZ pa tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja glede na to, da je bil upnikov predlog v izvršilni zadevi I 370/2017 pravnomočno zavrnjen.
Tožnica ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnica ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je ta namenjena zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, med katere tožnica ne spada.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 140/1-4, 152, 178, 195, 198.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - določna označba listine - sklep o vpisu
Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.
nadomestni sklep - nov (nadomestni) sklep prvostopenjskega organa - pogoji za izdajo - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - delna ugoditev pritožbi - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vročanje vloge v odgovor - sklep o poplačilu
Prijavo terjatve je pred izdajo sklepa o poplačilu treba vročiti drugi stranki ali udeležencu oziroma jih z njeno vsebino zaradi zagotovitve njihove pravice do izjave v postopku seznaniti, zaradi česar pogoji za izdajo nadomestnega sklepa niso podani.
Pogoji za izdajo nadomestnega sklepa so podani le takrat, kadar sodišče prve stopnje v celoti ugodi pritožbi oziroma pritožbam. V konkretnem primeru sta pritožbi vložila dva pritožnika, z izdajo nadomestnega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugodilo le pritožbi enega. Smisel izdaje nadomestnega sklepa je po prepričanju pritožbenega sodišča (tudi) v pospešitvi postopka, čemur v konkretnem primeru, ker je odprta ostala še pritožba upnice, ni bilo zadoščeno.
ZIZ člen 20.a, 20.a/3, 17, 17/3, 55, 55/1, 55/1-6. OZ člen 82. ZPotK-2 člen 5, 5/1, 20, 20/1.
predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - nejasna izjava - plačevanje kreditne obveznosti - razlaga nejasnih določil - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium
V situaciji, ko je dolžnik kršil kreditno pogodbo s tem, da zamuja s plačilom določenega števila zapadlih obrokov, se mora banka v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ, specialno prvi odstavek 5. člena ZPotK-2) jasno izreči, ali še vztraja pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju ali uresničuje upravičenje odpoklica kredita. Še zlasti, ko je v nadaljnjem dogovarjanju z dolžnikom glede plačila kredita, kot v obravnavani zadevi. Dolžnik potrošnik o svojem položaju ne sme ostati v dvomu. Banka mora kot močnejša stranka in strokovnjak v razmerju do dolžnika potrošnika vseskozi ravnati pri izvrševanju kreditne pogodbe in v tej zvezi danih izjavah posebej skrbno (drugi odstavek 6. člena OZ). Potrošnika mora na zanj razumljiv enostaven način poučiti o njihovem pomenu. Vseskozi mora imeti pred očmi, kako razume njene izjave sam potrošnik, ki je praviloma laična stranka brez posebnega pravnega in finančnega znanja.
Del zahteve vestnega in poštenega ravnanja banke je tudi v tem, da mora upoštevati splošno načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Stranke lahko učinkovito izvršujejo pogodbene obveznosti le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča nasprotne stranke, ki jih načeloma ne smejo brez utemeljenega razloga spreminjati. Prav takšno (nasprotujoče) pa je ravnanje banke, ki najprej izjavi, da uveljavlja odpoklicno upravičenje, nato pri dolžniku s poznejšo izjavo povzroči prepričanje, da naj se pogodba v naprej izpolnjuje redno kot doslej, kasneje pa se (v sproženem izvršilnem postopku) spet sklicuje na prvotno dano izjavo o odpoklicu kredita in predčasno zapadlost.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021035
ZKP-UPB4 člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
stroški postopka - sodna poravnava - vsaka stranka krije svoje stroške - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, stori bistveno kršitev določb postopka. V konkretnem primeru je storilo kršitev določb postopka sodišče prve stopnje s tem, ko je ponovno odločalo o stroških postopka, o katerih je že bilo odločeno s sodno poravnavo. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sklep razveljaviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021919
ZPP člen 215. OZ člen 826, 826/1, 826/3, 826/4.
materialno pravo - pravilo o dokaznem bremenu - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - višina zahtevka - zavarovalno zastopanje - plačilo provizije - pridobitev podatkov - obračun
Dokazno breme je določeno z materialnim pravom. Tožnik mora najprej zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00023463
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 19/3, 21, 21/1, 21/3, 35, 35/1. SZ člen 144.
vzpostavitev etažne lastnine - privatizacijski nakup stanovanja - pravni naslov - ponovno odločanje o stvari - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za primer privatizacijske prodaje nekdanjega družbenega stanovanja na podlagi določb SZ se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine upravičuje do pridobitve lastinske pravice na posameznem delu stavbe izkaže že s prodajno pogodbo oziroma s seznamom iz 144. člena SZ.
Odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.