ZST-1 člen 3, 3/8, 34a. ZST-1 tarifna številka 91211.
ugovor zoper plačilni nalog - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe
Svoje pomisleke v zvezi z določitvijo posameznih delov (oziroma ugotovitvijo lastninske pravice na njih), bi moral predlagatelj uveljavljati s pritožbo zoper sklep o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi.
Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanašajo tudi na vloge, ki so sicer v izvirniku izdane v elektronski obliki, nato pa nepodpisane poslane po navadni pošti, saj se obe navedeni določbi nahajata v tretjem poglavju Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki posebej določa način in pogoje le za elektronski podpis, ne pa na vloge, ki so poslane sodišču z navadno pošto, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prekrškovni organ s priporočeno pošiljko po pošti 23. 11. 2018 sodišču poslal pritožbo v predmetni prekrškovni zadevi, ki je bila nepodpisana. Ali skrajšano: vloge, ki so poslane po elektronski pošti in ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom so popolne, četudi ne vsebujejo lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe, temveč le elektronski podpis, ki ga lahko prejemnik v vsakem trenutku tudi preveri, medtem ko morajo biti pisne vloge v fizični obliki, ki so poslane po pošti ali pa izročene neposredno sodišču, lastnoročno podpisane, saj so v nasprotnem primeru nepopolne in v takih primerih sodišče zahteva od vložnika, da nepodpisano vlogo dopolni. Če tega ne stori, pa se takšno vlogo zavrže.
Zahtevano pooblastilo je bilo vloženo v okviru roka, ki ga je stranki oziroma njenemu pooblaščencu v sklepu postavilo prvo sodišče, zato ni bilo podlage za uporabo določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odločitev o stroških postopka v sodbi - dolžnost povrnitve stroškov postopka - povrnitev stroškov postopka - plačilo sodne takse nasprotni stranki - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - terjatev države
Sodišče je ob odločanju o stroških pravdnega postopka spregledalo, da je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks in da mu strošek sodnih taks dejansko ni nastal. Štelo je, da je tožnik ta strošek poravnal in glede na njegov uspeh v pravdi tožencem naložilo, da mu ga povrnejo. Postavlja se vprašanje, kdo je v takem primeru tisti, na katerega je sodišče upravičeno nasloviti zahtevo za plačilo sodnih taks. V prid stališču, da ni podlage za izterjavo sodnih taks od tožencev, govori več argumentov.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - potrebnost ukrepa - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa
Po oceni sodišča druge stopnje bosta predlagatelja kot žrtvi nasilja z izrečenimi ukrepi učinkovito zaščitena, po drugi strani pa z njimi ne bo bistveno poseženo v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja (načelo sorazmernosti).
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZIZ člen 178, 178/2, 178/5.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - vročitev mnenja cenilca o vrednosti nepremičnine strankam - pripombe na cenitveno poročilo - kršitev pravice do izjave
Dolžnost vročanja predloga in mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine strankam je z novelo ZIZ-L (25. 3. 2018) tudi izrecno predpisana, stranke pa se lahko o njem izjavijo v roku osmih dni od vročitve (peti odstavek 178. člena ZIZ). Z očitkom o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnik ne more uspeti, saj mu je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ vročilo cenitveno mnenje v izjavo, pa te pravice ni izkoristil. Očitano kršitev zaradi nesodelovanja pri ogledu bi dolžnik v okviru podanih pripomb na cenitveno mnenje lahko uspešno uveljavljal, če bi bila zaradi njegove prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnine sicer lahko drugačna. Dolžnik pa niti v pritožbi ne pojasni, kako bi njegova prisotnost pri ogledu vplivala na drugačno oceno tržne vrednosti njegove nepremičnine, na ocenjeno vrednost pa tudi sicer ne podaja konkretnih pripomb. Glede na to pa zgolj goli očitek o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva nikakor ne more biti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00023463
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 19/3, 21, 21/1, 21/3, 35, 35/1. SZ člen 144.
vzpostavitev etažne lastnine - privatizacijski nakup stanovanja - pravni naslov - ponovno odločanje o stvari - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za primer privatizacijske prodaje nekdanjega družbenega stanovanja na podlagi določb SZ se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine upravičuje do pridobitve lastinske pravice na posameznem delu stavbe izkaže že s prodajno pogodbo oziroma s seznamom iz 144. člena SZ.
Odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
ZST-1 člen 12, 12/2, 14a, 14a/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravni interes za pritožbo
Dejanja oziroma opustitve stranke, ki sklepa ne spoštuje in ne ravna, kot ji je bilo naloženo, imajo posledice. Posledica neravnanja po sklepu z dne 12. 3. 2018 je, da se predlog zavrže, na kar je bila tožena stranka opozorjena v samem sklepu.
Tožena stranka je izgubila pravni interes oziroma pravno korist za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper sklep z dne 13. 4. 2018. Ne glede na odločitev višjega sodišča si namreč svojega položaja ne more več izboljšati.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.
ZZVZZ člen 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolniški stalež za nazaj
V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od razlogov za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ni dokazano, da bi bil tožnik v spornem času v bolnišnici ali tujini, niti ni zatrjeval, da bi bila osebna zdravnica odsotna in da iz tega razloga ne bi mogel zahtevati, da se imenovanemu zdravniku pravočasno poda predlog za priznanje bolniškega staleža. To pa je edino bistveno za zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe v izpodbijanem delu in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni tudi v spornem obdobju, zakonito zavrnjen.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje dela tožbe - pravnomočna odločitev
Ker je bilo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokriti bolniški stalež, vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
Obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za čas, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo pri drugem delodajalcu, je zakonska posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero je odgovorna tožena stranka in mora posledično trpeti tudi vse pravne posledice, ki jih takšna nezakonita odpoved prinaša. Delavec, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, da bi zmanjšal škodo, ne sme biti v slabšem položaju od delavca, ki si nove zaposlitve ni uspel najti in mu je delodajalec za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžan priznati obstoj delovnega razmerja.
Tožnik je z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi uspel. Del odločitve, ki se nanaša na delno zavrnitev zahtevka za plačilo denarnega povračila, ne vpliva na odločitev o stroških postopka, zato je tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka.
Pritožba neutemeljeno vztraja pri tem, da je tožnikovo zlaganje paketov talnih oblog v nakupovalni voziček in nato dviganje paketov iz nakupovalnega vozička v prtljažnik avtomobila predstavljalo kršitev navodil pristojnega zdravnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnikovega osebnega zdravnika pravilno zaključilo, da slednji tožniku ni izrekel prepovedi dviganja težjih bremen, saj mu je povedal le, kaj v okviru aktivnega bolniškega staleža sme početi, ni pa mu izrekel nikakršnih prepovedi.
ZDR-1 člen 36, 84, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - obveščanje delodajalca
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka popolnoma izgubila zaupanje v tožnika in posledično ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Tožnik je že ob sklenitvi delovnega razmerja navajal neresnične podatke, da je opravil pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik ter zlorabil tudi zaupanje tožene stranke s predložitvijo potrdila o zaključenem izobraževanju, ki mu je bilo izdano pomotoma. Zato je podan pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka iz 109. člena ZDR-1.
pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravica do pravnega sredstva - kršitev pravice do obravnavanja - vrednost spornega predmeta - delno izpodbijanje odločbe - odločitev o stroških postopka v sodbi - končni uspeh strank v postopku - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem
Četudi mora nasprotnik taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, kasneje (po znanem končnem izidu postopka) plačati takse, ki bi jih bila morala plačati taks oproščena stranka, to nasprotniku ne daje pravice do sodelovanja v postopku odločanja o taksni oprostitvi in posledično tudi ne pravice do pritožbe zoper odločitev o (delni) taksni oprostitvi.
Odločitev o stroških pravdnega postopka zadeva razmerje med strankama in zajema dejansko nastale pravdne stroške strank. Ta odločitev nima nobene zveze z odločitvijo o prevalitvi neplačanih taksnih obveznosti s taks (delno) oproščene in v postopku uspešne stranke na njenega nasprotnika. Pri navedeni taksni prevalitvi gre namreč za razmerje med državo in subsidiarnim taksnim zavezancem ter za še neplačane taksne obveznosti.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - prepozen odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - izvenpravdni pobot - vročitev vabila na zaslišanje stranki - vročanje pravni osebi - vročanje po pooblaščencu - vročanje zakonitemu zastopniku - zaslišanje stranke - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Drugi odstavek 261. člena ZPP je namenjen le lažjemu izkazovanju osebne vročitve vabila stranki na zaslišanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020883
ZPP člen 13, 411. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - Haaška konvencija - Bruseljska uredba - otrokovo običajno prebivališče - ovire za vrnitev - predhodno vprašanje
Začasna odredba je bila izdana na podlagi 411. člena ZPP, po katerem lahko sodišče med postopkom v sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok. Sodišče mora tako odločitev sprejeti predvsem takrat, kadar je verjetno izkazana nujnost njene izdaje, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. To vodilo ni nič drugačno v primeru, ko vzporedno teče postopek za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka oziroma Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo oziroma je ta že končan. Odločitev v tistem postopku ne predstavlja odločitve o predhodnem vprašanju za obravnavani postopek. Temelji sicer na ugotovitvah o tem, kje je otrokovo običajno prebivališče, in o obstoju ovir za vrnitev otroka, ki so (vsaj deloma) pomembne tudi za odločitev v obravnavani zadevi, vendar gre za dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za odločitev, ne pa za odločitev (v izreku) o pravici ali pravnem razmerju.
KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1, 116/1-1, 117. ZKP člen 372, 372/4, 394.
umor na grozovit način - uboj - uboj na mah - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - prekvalifikacija kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - priznanje krivde
V obravnavanem primeru objektivna okoliščina, to je sam način storitve kaznivega dejanja, ki nedvomno povzroča bolečine in trpljenje žrtve, in je opisan v izreku drugostopenjske sodbe, ne utemeljuje sklepanja, da je bil umor storjen na grozovit način. Da bi opis dejanja vseboval zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, bi bilo potrebno takšno konkretizirano ravnanje oškodovancu, ki bi mu povzročilo hude fizične bolečine in intenzivno psihično trpljenje, ki po trajanju in intenziteti presegajo trpljenje in bolečine, ki nastanejo običajno pri temeljni obliki kaznivega dejanja umora. V izreku prvostopenjske sodbe navedena dejstva in okoliščine te kvalifikatorne posebne okoliščine ne opredeljujejo. Opisan način storitve dejanja, ko je obtoženi dvanajstkrat zabodel z nožem oškodovanca v hrbet, enkrat v trup in enkrat v glavo ter mu prizadejal več vreznin, ne gre vrednotiti kot kvalifikatorno okoliščino, ki omogoča uporabo določbe KZ-1 o umoru.