ZZVZZ člen 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolniški stalež za nazaj
V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od razlogov za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ni dokazano, da bi bil tožnik v spornem času v bolnišnici ali tujini, niti ni zatrjeval, da bi bila osebna zdravnica odsotna in da iz tega razloga ne bi mogel zahtevati, da se imenovanemu zdravniku pravočasno poda predlog za priznanje bolniškega staleža. To pa je edino bistveno za zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe v izpodbijanem delu in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni tudi v spornem obdobju, zakonito zavrnjen.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - prepozen odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - izvenpravdni pobot - vročitev vabila na zaslišanje stranki - vročanje pravni osebi - vročanje po pooblaščencu - vročanje zakonitemu zastopniku - zaslišanje stranke - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Drugi odstavek 261. člena ZPP je namenjen le lažjemu izkazovanju osebne vročitve vabila stranki na zaslišanje.
Obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za čas, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo pri drugem delodajalcu, je zakonska posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero je odgovorna tožena stranka in mora posledično trpeti tudi vse pravne posledice, ki jih takšna nezakonita odpoved prinaša. Delavec, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, da bi zmanjšal škodo, ne sme biti v slabšem položaju od delavca, ki si nove zaposlitve ni uspel najti in mu je delodajalec za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžan priznati obstoj delovnega razmerja.
Tožnik je z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi uspel. Del odločitve, ki se nanaša na delno zavrnitev zahtevka za plačilo denarnega povračila, ne vpliva na odločitev o stroških postopka, zato je tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka.
Pritožba neutemeljeno vztraja pri tem, da je tožnikovo zlaganje paketov talnih oblog v nakupovalni voziček in nato dviganje paketov iz nakupovalnega vozička v prtljažnik avtomobila predstavljalo kršitev navodil pristojnega zdravnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnikovega osebnega zdravnika pravilno zaključilo, da slednji tožniku ni izrekel prepovedi dviganja težjih bremen, saj mu je povedal le, kaj v okviru aktivnega bolniškega staleža sme početi, ni pa mu izrekel nikakršnih prepovedi.
podaljšanje začasnega zavarovanja - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj nevarnosti - sorazmernost posega
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka niso v ničemer spremenile v korist obdolženca, in ko je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno obrazloženo obdolženčevo razpolaganje s sredstvi zaradi katerih je bilo zavarovanje odrejeno.
Ker tožeča stranka kljub temu, da je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse in opozorjena na posledice njenega neplačila, sodne takse za pritožbo zoper sklep ni pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka pritožbo zoper sklep o stroških I Pg 120/2017 z dne 25. 9. 2018 umaknila.
Sodišče opravi presojo o tem, ali je obtoženec z opisanim ravnanjem storil eno ali več kaznivih dejanj ob upoštevanju razmerij konsumpcije, specialnosti, subsidiarnosti ali inkluzije.
V kolikor sodišče pri izreku enotne kazni upošteva tudi olajševalne okoliščine, mora v skladu z določilom 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 (da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni), obtožencu seštevek posameznih kazni znižati za več kot en mesec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021603
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161, 165, 165/2, 196, 325. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. OZ člen 393, 393/1.
stroški postopka - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - zastopanje več strank - povišanje nagrade za zastopanje več strank - tožene stranke kot enotni sosporniki - deljiva obveznost
Če odvetnik zastopa več strank, ki v pravdnem postopku uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, se skupna vrednost storitve zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100%, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot 30 strank, pa največ za 200%. Ker je isti pooblaščenec zastopal dve stranki, bi sodišče lahko skupno vrednost storitve zvišalo le za 10% za zastopanje druge stranke.
Če izdatke za stranko in druge izdatke odvetnik obračuna v pavšalnem znesku, ti znašajo v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk pa še 1% od presežka nad 1.000 točk.
KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1, 116/1-1, 117. ZKP člen 372, 372/4, 394.
umor na grozovit način - uboj - uboj na mah - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - prekvalifikacija kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - priznanje krivde
V obravnavanem primeru objektivna okoliščina, to je sam način storitve kaznivega dejanja, ki nedvomno povzroča bolečine in trpljenje žrtve, in je opisan v izreku drugostopenjske sodbe, ne utemeljuje sklepanja, da je bil umor storjen na grozovit način. Da bi opis dejanja vseboval zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, bi bilo potrebno takšno konkretizirano ravnanje oškodovancu, ki bi mu povzročilo hude fizične bolečine in intenzivno psihično trpljenje, ki po trajanju in intenziteti presegajo trpljenje in bolečine, ki nastanejo običajno pri temeljni obliki kaznivega dejanja umora. V izreku prvostopenjske sodbe navedena dejstva in okoliščine te kvalifikatorne posebne okoliščine ne opredeljujejo. Opisan način storitve dejanja, ko je obtoženi dvanajstkrat zabodel z nožem oškodovanca v hrbet, enkrat v trup in enkrat v glavo ter mu prizadejal več vreznin, ne gre vrednotiti kot kvalifikatorno okoliščino, ki omogoča uporabo določbe KZ-1 o umoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020883
ZPP člen 13, 411. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - Haaška konvencija - Bruseljska uredba - otrokovo običajno prebivališče - ovire za vrnitev - predhodno vprašanje
Začasna odredba je bila izdana na podlagi 411. člena ZPP, po katerem lahko sodišče med postopkom v sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok. Sodišče mora tako odločitev sprejeti predvsem takrat, kadar je verjetno izkazana nujnost njene izdaje, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. To vodilo ni nič drugačno v primeru, ko vzporedno teče postopek za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka oziroma Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo oziroma je ta že končan. Odločitev v tistem postopku ne predstavlja odločitve o predhodnem vprašanju za obravnavani postopek. Temelji sicer na ugotovitvah o tem, kje je otrokovo običajno prebivališče, in o obstoju ovir za vrnitev otroka, ki so (vsaj deloma) pomembne tudi za odločitev v obravnavani zadevi, vendar gre za dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za odločitev, ne pa za odločitev (v izreku) o pravici ali pravnem razmerju.
ZKP člen 371, 371/2, 436, 436/1, 443, 443/1, 443/5.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - začetek glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je o stvarni (ne)pristojnosti odločalo še pred začetkom glavne obravnave, zato bi moralo namesto določbe petega odstavka 443. člena ZKP uporabiti prvi odstavek 436. člena ZKP, po katerem bi (glede na zavzeto stališče, da je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče) zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.
ZPP člen 8, 214, 214/1, 236. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/3. KZ-1 člen 208, 208/1.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - neprerekano dejstvo - uporaba najetega stanovanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - odtujitev stvari - trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - sopovzročitev škode - dokazovanje z indici - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve
Zgolj iz indicev, da je toženec pomagal toženki pri dogovorih o sklenitvi in prenehanju najema, plačevanju najemnine in pri reklamaciji stvarnih napak stanovanja, ni mogoče s stopnjo prepričanja sklepati, da je toženec vzel in si prilastil iz stanovanja odtujeno pohištvo in opremo, oziroma da je toženki pomagal ali jo napeljeval k odtujitvi ali ji pomagal, da je ne bi odkrili.
napotitev dediča na pravdo - spor dedičev o obsegu zapuščine - posest premičnine - odtujitev stvari - zapisnik o naroku - javna listina - dokazna ocena - trditvena in dokazna podlaga - umetniške slike - fotografije kot dokaz - stroški zapuščinskega postopka
Ob ugotovitvah, da sta si dedinji določene zapustnikove stvari po njegovi smrti že razdelili ter da na pravdo napotena dedinja (ob izraženi zapustnikovi želji, da umetnine in dragocenosti pripadajo dedinjama in ostanejo v družini) glede odtujevanja umetnin in dragocenosti za časa življenja tretjim osebam ni podala konkretiziranih trditev niti dokazov, so njene trditve, da te premičnine ne sodijo (več) v zapuščino, manj verjetne od nasprotnih trditev druge zakonite dedinje, ki trdi in z oporoko, fotografijami in popisom umetnin dokazuje, da so bile premičnine ob zapustnikovi smrti še njegova last.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00036676
ZPP člen 13, 339, 339/2. OZ člen 190, 197. ZZZDR člen 124, 126.
institucionalno varstvo - domska oskrba - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - zavezanci za plačilo - preživninska obveznost otrok - prirejenost postopkov - deljiva obveznost - spor majhne vrednosti - verzijski zahtevek - izvajalec storitve
Sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, če pa ta ni opravljena, pa po stanju ob izdaji sodbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo načelo prirejenosti postopkov (upravnega in tega pravdnega postopka) in vezanost pravdnega sodišča (po stanju na dan izdaje sodbe) na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju v upravnem postopku v skladu s 13. členom ZPP. V tem konkretnem primeru je z na dan izdaje sodbe pravnomočno odločbo CSD z dne 29. 10. 2014 odločeno tako o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva pri tožeči stranki, kot tudi o tem, da je toženec zavezanec za plačilo prispevka za institucionalno varstvo v določenem znesku, kar nenazadnje priznava tudi sam toženec v pritožbi, ko navaja, da ni sporno, da je z odločbo CSD obvezan mesečno prispevati k preživljanju matere, to pa pomeni, da je bilo o tem predhodnem vprašanju, ali je toženec zavezanec za plačilo prispevka in kakšna je višina njegovega prispevka za storitev institucionalnega varstva, ki jo zagotavlja tožeča stranka, že pravnomočno odločeno v upravnem postopku in na to odločitev je, vse dokler odločba CSD ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, vezano tudi pravdno sodišče.
Ob pravilni uporabi določb 124. in 126. člena ZZZDR pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški storitev institucionalnega varstva sodijo med stroške preživljanja upravičenke, ki jih je v skladu s 190. členom v zvezi 197. členom OZ toženec kot preživninski zavezanec vsakomesečno dolžan v znesku, določenem z odločbo CSD, plačati tožeči stranki na podlagi izstavljenih računov, ki so skladni z odločbo CSD o višini tega mesečnega prispevka toženca, v primeru njihovega neplačila pa je toženec za te neplačane zneske obogaten na škodo tožeče stranke.
ZPP člen 14, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - javna listina - izvedenec grafološke stroke - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je bilo tožencu pisanje vročeno 11. 5. 2018. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). To pa je mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje pravilnosti izpolnitve vročilnice je na tožencu, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da pritožnik tega bremena ni zmogel.
ZPP člen 7, 212, 254. ZVZD-1 člen 19, 38. OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
razglasitev sodbe - pisna izdelava sodbe - varstvo pri delu - odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - dokazni predlog - določnost
Pravdna stranka mora za svoje trditve predlagati tudi dokaze (7. člen ZPP in 212. člen ZPP) in predlagati dokaze pomeni, da so upoštevni samo tisti dokazi, za katere stranka nepogojno predlaga, naj se izvedejo, čemur dikcija ″po potrebi″ ne ustreza.
Pritožba ni uspela izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vedela, da se tekoči trak večkrat ustavi zaradi ovir na traku in da jih delavci sami odstranjujejo na nepravilen način, zato ne more biti uspešna niti v tem, da bi izpodbila zaključke sodišča prve stopnje, da ni izvajala nadzora nad delom na način, da bi pravočasno ukrepala in preprečila kršitve pri varnem načinu dela.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec poškodovanega delavca skladno z določbo 87. člena ZZVZZ dolžna tožeči stranki povrniti nastalo škodo, vendar v višini 90% vtoževane terjatve ob upoštevanju soprispevka poškodovanega delavca.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.