Obveznost, ki je bila izgovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, s smrtjo C.C. ni prenehala, temveč je ta obveznost prešla na njegovega dediča E.E.. V tem primeru pa je potrebno tudi njega upoštevati in mu omogočiti sodelovanje pri odločanju o oprostitvi oziroma plačilu institucionalnega varstva. Ker tožena stranka vsega tega v predsodnem postopku ni ugotavljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - pritožba kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Presojo o tem, ali je določena parcela kot pripadajoče zemljišče namenjena za redno rabo zgolj ene ali več nepremičnin skladno z 8. členom v zvezi s 7. členom ZVEtL, vse v zvezi s 30. členom ZVEtL, je potrebno opraviti glede na dokončno umeščenost predmetne večstanovanjske stavbe v urbano mestno okolje, kakršna je podana še tudi dandanes.
ZDR-1 člen 36, 84, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - obveščanje delodajalca
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka popolnoma izgubila zaupanje v tožnika in posledično ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Tožnik je že ob sklenitvi delovnega razmerja navajal neresnične podatke, da je opravil pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik ter zlorabil tudi zaupanje tožene stranke s predložitvijo potrdila o zaključenem izobraževanju, ki mu je bilo izdano pomotoma. Zato je podan pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka iz 109. člena ZDR-1.
Toženec se brani z navedbami, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožene stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 257, 257/1, 263, 263/2, 263/3.
bistvene kršitve določb zkp - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zahteva za uvedbo preiskave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Ko prvostopno sodišče torej pod točko II svojega sklepa zatrjuje, da je v obravnavani zadevi V.V. storil nekaj, kar je lahko storil, saj je dejanje, h kateremu ga je nagovarjal oziroma za katero je posredoval obdolženi K. in je opisano pod točko I izreka, bil R. upravičen opraviti, istočasno pa se pod točko I izpodbijanega sklepa zatrjuje, da je K.K. nagovarjal k izvršitvi uradnega dejanja, ki se ne bi smelo opraviti, je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženega R.R., ko prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, se v tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic.
pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravica do pravnega sredstva - kršitev pravice do obravnavanja - vrednost spornega predmeta - delno izpodbijanje odločbe - odločitev o stroških postopka v sodbi - končni uspeh strank v postopku - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem
Četudi mora nasprotnik taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, kasneje (po znanem končnem izidu postopka) plačati takse, ki bi jih bila morala plačati taks oproščena stranka, to nasprotniku ne daje pravice do sodelovanja v postopku odločanja o taksni oprostitvi in posledično tudi ne pravice do pritožbe zoper odločitev o (delni) taksni oprostitvi.
Odločitev o stroških pravdnega postopka zadeva razmerje med strankama in zajema dejansko nastale pravdne stroške strank. Ta odločitev nima nobene zveze z odločitvijo o prevalitvi neplačanih taksnih obveznosti s taks (delno) oproščene in v postopku uspešne stranke na njenega nasprotnika. Pri navedeni taksni prevalitvi gre namreč za razmerje med državo in subsidiarnim taksnim zavezancem ter za še neplačane taksne obveznosti.
podaljšanje začasnega zavarovanja - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj nevarnosti - sorazmernost posega
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka niso v ničemer spremenile v korist obdolženca, in ko je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno obrazloženo obdolženčevo razpolaganje s sredstvi zaradi katerih je bilo zavarovanje odrejeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021407
URS člen 33, 35, 36. SPZ člen 66, 100. OZ člen 198.
solastnina - varstvo solastninske pravice - zamenjava ključavnice - izselitev iz stanovanjske hiše - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - izročitev ključev - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - plačilo uporabnine - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - določitev višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - privolitev v prikrajšanje - razdružitev solastnine - sklepčnost tožbe - poizvedovalni dokaz
Tožnica je z zahtevkom za izročitev ključev izrazila svoj interes za izvajanje soposesti solastne nepremičnine in so nasprotni zaključki sodišča prve stopnje zmotni. Iz trditvene podlage toženca po drugi strani ne izhaja, da bi mu izročitev ključev predstavljala oviro zaradi morebitnega tožničinega posega v njegovo zasebnost oziroma nedotakljivost stanovanja. Nasprotno, v pripravljalni vlogi z 28. 3. 2018 je navedel, da tožnici bivanja ni nikoli branil ter je z izročitvijo ključev mlajši hčerki predvideval, da so ti dostopni tudi tožnici. Dodal je še, da bi tožnica hišo lahko kadarkoli uporabljala. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je kljub ugotovitvi, da gre za hišo z dvema bivalnima enotama, ustavnopravnemu varstvu pravice do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS) dalo prednost pred varstvom tožničine (so)lastninske pravice (33. člen URS). Z izpodbijano odločitvijo je sodišče ohranilo nepravično stanje, ko tožnica, ki je bila zaradi toženčeve zamenjave ključev nedopustno izključena iz soposesti solastne nepremičnine, kljub sodni odločbi o načinu razdelitve premoženja, zaradi dolgotrajnosti postopka s civilno delitvijo, svojih solastniških upravičenj še naprej ne bi mogla izvajati. Po drugi strani bi preostali lastnik ohranil izključno posest na celotni stanovanjski hiši, ki jo je zaradi zasedenosti tudi težje prodati na trgu.
Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice. Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz pravne podlage, ki utemeljuje zahtevek na plačilo uporabnine, zmotno pa je zaključilo, da ga tožnica ni dovolj substancirala ter ga zato zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Tožnica je že v tožbi ustrezno opisala, v čem obstoji njeno prikrajšanje zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja, ki je vodilo v opustitev posesti, in ga vrednostno opredelila ter dodala, da je prav za tolikšen znesek tudi toženec neupravičeno obogaten. V drugi pripravljalni vlogi, vendar še pravočasno, je dodatno navedla, da toženca kot nedobrovernega posestnika zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnegakoli razloga opustil obrati. Objektivno merilo za ugotavljanje koristi, ki pomeni najemnino, predstavlja tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, pri čemer je izhodišče za določitev uporabnine povprečna najemna vrednost celotne sporne nepremičnine, ne le njenega nezasedenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00021560
OZ člen 131, 131/1, 134, 134/2, 179. URS člen 14, 15, 15/3, 22, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost - protipravnost - odškodnina - nepremoženjska škoda - človekove pravice - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - pravica do osebnega življenja - pravica do časti in dobrega imena - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - svoboda govora - kolizija ustavnih pravic - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - javna izjava - izjava politika - novinar - prepovedni zahtevek - javna oseba - relativno javna oseba - sodni penali - novinarsko poročanje - interes javnosti - vrednostna sodba - izjava novinarja - komentar načina dela novinarja - duševne bolečine - pravica dostopa do sodišča - stroški postopka - končni uspeh
Posameznikova intima je najstrožje varovana, je načelno nedotakljiva, za poseg vanjo pa mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada v razmerju s sfero posameznikove intime.
Izražanje mnenja politika o objektivnosti in korektnosti poročanja novinarja, v okoliščinah konkretnega primera, ko ni bilo pospremljeno z žaljivkami ali kategoričnimi trditvami o korupciji in neobjektivnem poročanju, pač pa je šlo za spraševanje toženca o navedenem, pri čemer gre za njegovo reakcijo na novinarska vprašanja, ni nedopusten poseg v osebnostne pravice tožnice. Izjave toženca o navedenem glede na družbeno vlogo pravdnih strank ni mogoče generalno prepovedati za v bodoče.
Tožnica je kot novinarka t. i. relativna javna oseba in mora do neke razumne stopnje trpeti tudi posege v svojo osebnost. Pri zanimanju za osebo, ki s svojim poklicnim delom pripomore k ustvarjanju javnega mnenja, ne gre zgolj za zvedavost javnosti, pač pa za pristen javni interes, zato mora tožnica računati s tem, da je podvržena očem javnosti in lahko deležna tudi kritike in njeni družbeni vlogi sorazmernih posegov v zasebnost. O zadevah, ki so v interesu javnosti, lahko vsakdo razpravlja in širi mnenja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00021001
ZVEtL člen 23, 23a, 23a/6. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6. ZNP člen 35, 37.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - izdelava elaborata parcelacije - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Ko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota - izdaja sodbe brez glavne obravnave - obligatornost glavne obravnave
Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje.
Pritožbeno sodišče je v posotpku v sporu majhne vrednosti vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ne more doseči drugačne odločitve.
Sodišče lahko v postopku majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in da nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
ZZZDR člen 105, 105/3, 129. ZPP člen 410, 410/1, 413.
dodelitev otroka - primernost posameznega starša - zaslišanje mladoletne osebe - neformalen razgovor z otrokom - zdravljenje odvisnosti - določitev višine preživnine za otroka - stroški upravnika - porazdelitev preživninskega bremena - odločitev o pravdnih stroških
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da 14 in 12 letnega fanta ni izpostavljalo dodatnemu zaslišanju na sodišču, ampak je njuno mnenje pridobilo s pomočjo izvedenca klinične psihologije. Izvedenka je to znala narediti tako, da nista bila še dodatno izpostavljena in travmatizirana v zvezi z neugodnostmi, ki sta jih trpela doma zaradi odvisnosti svojih staršev od iger na srečo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00020799
ZPP-UPB3 člen 286.b. OZ-UPB1 člen 319, 319/1.
leasing pogodba - odškodnina zaradi razveze pogodbe - prepoved komisornega dogovora - ugotovitev višine odškodnine - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odpust dolga - dolžnik v stečaju - finančni leasing
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.