ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 1, 1/3, 164, 164/1, 164/2, 165.. ZDR člen 149, 149/1, 150.. ZDR-1 člen 151.
povračilo stroškov prehrane med delom - javni uslužbenec - začasni ukrepi - javne finance - stroški za prehrano - nočno delo - povračila stroškov v zvezi z delom
Ključno v tem sporu je pravno vprašanje glede uporabe šestega odstavka 106.a člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN). Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je ta določba uporabljiva tudi od uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), to je od 31. 5. 2012, dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo in razloga za to ni navedlo ter da je toženka oporekala zapadlosti terjatve.
Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021025
OZ člen 5, 5/1, 50, 50/3. ZPP člen 212. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - navidezna prodajna pogodba - pogodbena volja - zavarovanje dolga - dokazni standard v pravdnem postopku - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - prosta presoja dokazov - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - načelo pravne varnosti - tretja poštena oseba - razpravno načelo
Načelo pravne varnosti varuje položaj oseb, ki bi lahko zaradi navideznosti pogodbe utrpele kakšno škodo. Poštena je tista tretja oseba, ki ne ve za pravo pogodbeno voljo strank, pri čemer se dobra vera vedno domneva.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
izredno pravno sredstvo - predlog za obnovo postopka - pravniški državni izpit (PDI) - vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, drugače pa le po pooblaščencu, ki je odvetnik, saj v nasprotnem primeru sodišče izredno pravno sredstvo zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022110
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16. ZPP člen 286.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - uporaba denacionalizirane nepremičnine - višina koristi - prekluzija navedb - najemna pogodba
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka tožniku očitala kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko spornega dne ob zagonu linije brizganca ni izvedel predpisane avtokontrole, zaradi česar je prišlo do izmeta več kot 700 kosov polizdelkov - brizganca. Tožena stranka tožniku tudi očita, da na liniji brizganca ni odpravil napake s ponovno nastavitvijo stroja, po ugotovitvi napake pa ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, ter je 100 kosov slabih komutatorjev odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v rdeče zaboje ali zaporno cono, o navedenem pa ni obvestil odgovornega vodje, obratnega inženirja oziroma sodelavca v naslednji izmeni. Glede na težo in naravo samih kršitev, zlasti glede na to, da je bil tožnik predhodno že pisno opozorjen na kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je tožena stranka zaradi tožnikove opustitve izvedbe predpisane avtokontrole utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila polbrata vodje proizvodnje. V obravnavanem primeru je namreč tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga, ne pa iz poslovnega razloga oziroma prenehanja potreb po delu. Očitani kršitvi sta dokazani, zato je podan odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
sodna določitev meje - močnejša pravica - priposestvovanje - dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Ker meja med parcelami predlagateljev in parcelami nasprotnih udeležencev v upravnem postopku še ni bila dokončno urejena, potek meje po podatkih katastra ni relevantna okoliščina.
ZKP člen 371, 371/2, 436, 436/1, 443, 443/1, 443/5.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - začetek glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je o stvarni (ne)pristojnosti odločalo še pred začetkom glavne obravnave, zato bi moralo namesto določbe petega odstavka 443. člena ZKP uporabiti prvi odstavek 436. člena ZKP, po katerem bi (glede na zavzeto stališče, da je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče) zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.
ZPP-UPB3 člen 14, 286.a, 286.a/5. OZ-UPB1 člen 169, 186.
neposlovna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - solidarna odgovornost - neupravičena obogatitev - pravica do izjave
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje toženi stranki dodelilo rok 15 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke, namreč glede na to, da je sodišče izvedlo zgolj listinske dokaze in zadevo nato takoj zaključilo, ne pomeni, da se je reševanja spora zavleklo v smislu določbe 286.a člena ZPP. Drugačna razlaga bi bila glede na opisane okoliščine preveč toga, posebej še, ker je šlo pri pripravljalni vlogi, vloženi na naroku, v večjem delu le za konkretizacijo navedb iz tožbe. Toženkina pravica do izjave pa ni bila kršena, saj ji je sodišče dalo možnost, da se do navedbe tožeče stranke opredeli (zato je navsezadnje celo preložilo narok). To možnost pa je tudi izkoristila. Niti vloga tožeče stranke niti odgovor tožene pa nista zahtevali kakšnega dodatnega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021576
ZPP člen 8, 212, 245, 245/2, 245/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. URS člen 22, 23, 25. ZNB člen 8, 10, 10-6, 22, 22/1, 23, 25, 53b, 53c, 57, 57/1, 57/1-4, 57/1-5. ZNB-A člen 9. ZVPNB člen 24.
odškodnina - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - cepljenje - obvezno cepljenje otrok - obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - nalezljive bolezni - posledice cepljenja - vzročna zveza - obstoj škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - povrnitev stroškov zdravljenja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - enako varstvo pravic - učinkovito pravno sredstvo - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - pomanjkljiva trditvena podlaga
Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika.
Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko je odkritje takšnega vzroka v veliki meri odvisno od sodelovanja nasprotne stranke.
Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025426
URS člen 35, 39, 39/1. ZVarD člen 1, 1/1. ZPP člen 180, 180/3, 212. OZ člen 179, 179/1.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - objava žaljivih vsebin na spletni strani - pravica do svobode izražanja medijev - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - absolutno javna oseba - pričakovana zasebnost - žaljivost članka - nevezanost sodišča na pravno podlago - prepoved diskriminacije - javno opravičilo - odstranitev objave
Dovoljeno je pisati o poslancih in njihovem obnašanju zunaj državnega zbora, celo ko ne nastopajo v svoji funkciji, temveč zasebno. To pomeni, da bi novinarka lahko pisala o (ne)spodobnem oblačenju poslancev, kot tudi o mejah njihovega svobodnega obnašanja, ter bi ob tem lahko izrazila tudi svoje mnenje. Tema sama po sebi je v interesu javnosti in se o njej lahko piše, vendar se je novinarka tega lotila povsem nespretno. V obravnavanem primeru že naslov preseže dovoljen način spodobnega oziroma nežaljivega izražanja. Pri tem ni šlo ne za pretiravanje ne za satirično pisanje, temveč za grobo diskreditacijo tožnice.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021149
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/2, 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - darila zakoncema - posebno premoženje zakoncev - neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - korist - nečista denarna terjatev - valorizacija - valorizacija terjatev
V situaciji, ko sta pravdni stranki enakovredno skrbeli za otroke in gospodinjstvo, se mora okoliščina, da je imel eden od njiju bistveno višje dohodke (prav to zatrjuje toženec), odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
Pri oceni koristi v denarju (kadar naturalna restitucija ni mogoča) je čas, ki je odločilen za preračunavanje koristi v denarni znesek, čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ne čas razpada zakonske skupnosti. To terja pravilna uporaba določbe 190. člena OZ o neupravičeni pridobitvi. Gre za valorizacijo terjatve, ki je po svoji naravi nečista denarna terjatev, pri nečistih terjatvah pa višina ni določena vse do trenutka sodne odločbe. Nima sicer pritožnica prav, ko se zavzema za to, da bi moralo sodišče zaradi tega ponoviti dokazovanje z drugim izvedencem. Vprašanje trenutka, ki je odločilen za oceno koristi v denarju, namreč ni strokovno, ampak pravno vprašanje; sodišče mora izvedenca ustrezno usmeriti, ko mu postavi nalogo.
ZPP-UPB3 člen 8, 215, 286.b. OZ-UPB1 člen 30, 30/3.
pravočasno grajanje procesnih kršitev - sklenitev pogodbe o delu - stalna poslovna zveza med strankama - enako varstvo pravic v postopku - udeležba stranke na naroku - utemeljeno opravičilo o odsotnosti z naroka
Pogodbeni odnos je razdeljen na sklenitveno fazo in fazo izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V obravnavani zadevi je v ospredju sklenitvena faza, torej vprašanje, ali sta se pogodbeni stranki dogovorili o delu (dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih sob) in ceni za to delo. Nobenega dvoma ni, da je tožeča stranka 3.3.2015 naslovila na toženo stranko zadnjo konkretno in popolno pisno ponudbo za omenjeni posel. Te ponudbe pa tožena stranka ni takoj na jasen in nedvoumen način zavrnila, temveč je to storila šele po zaključku faze izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke. Ker pa je med ponudnikom in naslovnikom obstajala stalna poslovna zveza glede dograjevanja televizijskega sistema in izgradnje wi-fi omrežja v hotelskih sobah tožene stranke, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena. Ko je namreč naslovnik glede določenega blaga (ali storitve) v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, se šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (tretji odstavek 30. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru sklenili pogodbo o dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih hotelskih sob tožene stranke, in sicer v skladu s ponudbo tožeče stranke z dne 3.3.2015, upoštevaje ob tem, da tožena stranka ni zmogla procesnega bremena, da je takšno ponudbo (oziroma njen del) pravočasno zavrnila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021192
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 341, 341/3, 371, 371/1, 371/1-6, 393, 429.
kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - Facebook - stvarna pristojnost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba v korist obdolženca
Okoliščina, da sodbo izda sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari (6. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, na katero pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). Ker pa specialna določba 393. člena ZKP določa, da sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zavrže obtožnico, če ugotovi, da okrajno sodišče ni bilo pristojno za sojenje, razen če je bila pritožba podana samo v korist obdolženca, je bilo potrebno o pritožbi vsebinsko odločiti. Višje sodišče torej ravna po 393. členu ZKP samo, če je sodbo izdalo okrajno sodišče namesto okrožnega sodišča in pod nadaljnjim pogojem, da pritožba ni bila vložena samo v korist obdolženca. Če pa je bila pritožba vložena samo v korist obdolženca (tako kot v konkretnem primeru), se obtožni predlog zaradi stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča ne more zavreči, temveč se mora o pritožbi meritorno odločiti. Obdolžencu v škodo bi namreč bila odločitev višjega sodišča, da naj mu v ponovnem sojenju (namesto okrajnega) sodi okrožno sodišče.
Predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik) lahko v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP odredi, da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje. Kdaj se bo torej glavna obravnava oziroma posamezno procesno dejanje snemalo, odloča sodišče brez izdaje formalne odločbe. Stranke postopka sicer lahko dajo pobudo za snemanje, ki pa sodišča k takšnemu ravnanju ne zavezuje.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožnica s tožbo propadla, mora v proračun povrniti stroške, ki bi šli toženki, glede na to, da je ta imela v postopku odobreno brezplačno pravno pomoč.