Zavarovanec ni upravičen do zavarovalnine za del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Če pogodba ne določa načina, kako se to upošteva, to ugotovi sodišče.
SPZ člen 133. PZ člen 207, 207/1, 207/3, 208/1, 208/2, 208/3, 208/4, 208/6, 213, 214, 215, 216, 221. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 7.
vpisnik čolnov - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - pravni učinek vpisa v register - zastavna pravica na premičninah - zastavna pravica na plovilu - učinek vpisa zastavne pravice na čolnu v vpisnik čolnov - konstitutiven učinek vpisa - publicitetni učinek vpisa - načelo zaupanja v podatke javne knjige - varstvo zastavnega upnika pred nevpisanim lastnikom čolna
Že z opredelitvijo registra (v njegovem okviru pa Vpisnika čolnov) kot javne knjige, ki omogoča vsaki zainteresirani osebi vpogled v podatke, ki se v register vpisujejo in dolžnost organa, pristojnega za vodenje registra, da osebi, ki to zahteva, izda potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina, je publicitetni učinek vpisov v register, ki je v tem, da za v registru objavljeni podatek ve vsakdo in učinkuje proti vsem, evidenten. Še najbolj jasno se odraža v določbi šestega odstavka 208. člena PZ, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. V navedeni določbi je publicitetni učinek vpisa določenega podatka v register nadgrajen z načelom zaupanja v register kot javno knjigo, katerega vsebina je varovanje tistega, ki pridobi pravice v zaupanju v register proti pravicam tretjih, ki niso bile vpisane v register.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se publicitetno načelo ne nanaša na vse v Vpisnik čolnov vpisane pravice, pač pa le na podatke o identiteti čolna in njegove tehnične značilnosti in zato služi le namenom javnega evidentiranja premičnin, ker PZ nima določb o tem, kako stvarne pravice na čolnih nastanejo. Nobene podlage ni, da bi se podatki, ki se vpisujejo v Vpisnik čolnov, glede njihovih publicitetnih učinkov selektivno obravnavali tako, da bi imeli podatki, vpisani v list A publicitetni učinek, podatki, vpisani v list B in v list C pa takega učinka ne bi imeli, saj so za varstvo pravnega prometa pomembni prav vsi v Vpisnik čolnov vpisani podatki.
kreditna pogodba - potrošniški kredit - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico
Toženca sta zamujala s plačilom treh zaporednih obrokov kredita, zato je bila banka v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPotK upravičena zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo in (posledično prav tako) zahtevati plačilo celotnega dolga.
Ker sodna praksa višjih stališč temelji na stališču, da za odstop od pogodbe zadostuje neoblična izjava in da kot obvestilo o odstopu šteje tudi prejem vložene tožbe ali predloga za izvršbo, je do odstopa, če že ne s potekom roka, ki ga je dala banka v zadnjem pozivu k plačilu dolga z dne 7. 4. 2011, prišlo najkasneje, ko je tožena stranka prejela predlog za izvršbo. A tudi če do veljavnega odstopa ne bi prišlo, tožeča stranka (ki je vstopila v pravni položaj banke) takšno plačilo zaradi zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov upravičeno uveljavlja neposredno na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPotK, ki takšno možnost predvideva, ne da bi bil za njeno uresničitev potreben predhoden odstop od kreditne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021198
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00034370
OZ člen 179, 182. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 286, 337/1, 339, 339/1.
denarna odškodnina - obseg in višina škode - odmera pravične odškodnine - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Ni pritrditi toženi stranki, da je sodišče prve stopnje preseglo tožnikovo trditveno podlago z ugotovitvijo, da pri tožniku predstavlja psihično obremenjenost, ker je po škodnem dogodku zaznavanje svetlobe na desno oko popolnoma odsotno, saj je dejstvo popolne odsotnosti zaznavanja svetlobe na desno oko zajeto že v trditvah tožnika, da je v obravnavani nezgodi utrpel izgubo vida na desnem očesu (popolna slepota). Smiselno zatrjevana relativna kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo zaradi kršitve razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP), pa tako ni podana.
Neutemeljene, materialno pravno zmotne, so pritožbene navedbe tožene stranke, da se lahko breme, ki ga predstavlja skrb za pravilno nego in zaščito v škodnem dogodku poškodovanega desnega očesa, upošteva pri odmeri odškodnine iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin ter neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je ob pravilni uporabi 179. in 182. člena OZ zaključiti, da to breme ne predstavlja niti (sedanjih in bodočih) telesnih bolečin, niti neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je zdravljenje že zaključeno, temveč omejitev tožnika v vsakdanjem življenju, ki vpliva na njegovo splošno življenjsko aktivnost in zaradi katere posledično tudi duševno trpi, zato jo je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1. ZGD-1 člen 501, 501/3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - tožba na izključitev družbenika - regulacijska začasna odredba
Če je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja.
V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V tem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi dolžnik še naprej samovoljno upravljal družbo, v kateri imata enakovredna poslovna deleža stranki, in s tem ogrožal tudi vrednost poslovnega deleža upnice.
Izdana začasna odredba s skupnim zastopanjem poslovodje z upnico preprečuje dolžniku, da bi še naprej povzročal upnici domnevno škodo in da ne spreminja oziroma ogroža njenega poslovnega deleža.
ZD člen 62, 64, 76, 210, 210/1, 210/3. ZMZPP člen 32, 32/1, 33, 33/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - spor o dejstvih - spor o veljavnosti oporoke - veljavnost oporoke - svoboda testiranja - mednarodna oporoka - spor z mednarodnim elementom - uporaba domačega prava - pravna vprašanja
Zaradi napak v obliki je oporoka neveljavna (76. člen ZD), vendar sodišče takšne neveljavnosti ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak mora tisti, ki ima pravni interes, oporoko izpodbijati. Splošni pomisleki o veljavnosti oporoke zato niso dovolj, pač pa mora stranka že v zapuščinskem postopku navesti konkretna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, povzročila neveljavnost oporoke. Dokler stranka takšnih dejstev ne navede, niti ni mogoče presoditi, ali so ta dejstva sploh sporna, od česar je odvisna odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo.
fizični spopad - solidarna odgovornost za škodo - povrnitev nepremoženjske škode - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine
Predhodna tožničina prizadetost oziroma večja ranljivost zaradi preteklih dogodkov, ni okoliščina, zaradi katere bi bila tožnica upravičena do manjše odškodnine ali zaradi katere sploh ne bi bila upravičena do odškodnine. Oškodovanca je treba sprejeti takega kot je; škoda je razlika med zdravstvenim stanjem oškodovanca pred poškodbo in stanjem po poškodbi. Ker ta razlika v tožničinem primeru ni ugotovljena, pritožbeno sodišče soglaša, da trajnih posledic poškodbe tožnica ni utrpela.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev obveznosti - ustavitev postopka
V skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP (elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča).
ZD člen 69, 60, 61, 64. ZPP člen 182, 182/3, 243, 339, 339/2, 339/2-14.
oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - trditvena podlaga zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - zahtevek na razveljavitev oporoke - oblikovalni zahtevek - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku - razsodnost - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru uveljavljanja oporočne nesposobnosti zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke ni ustrezen, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek za razveljavitev oporoke.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
posredna diskriminacija - invalidnost - delovna uspešnost - uporaba kriterijev - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Po tretjem odstavku 6. člena ZDR-1 posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil invalid (skupina invalidov) zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot drugi zaposleni, razen če te določbe, merila ali prakse objektivno upravičujejo zakonit cilj in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna. Posredna diskriminacija zaradi invalidnosti je torej podana tudi v primeru, če je posameznemu delavcu invalidu oziroma skupini invalidov formalno sicer zagotovljena enaka obravnava, vendar so pri tem kot posamezniki ali kot skupina v manj ugodnem dejanskem položaju. V primeru zatrjevane (posredne) diskriminacije je zato treba ugotoviti, ali je podana neenakost v učinkih določenega merila oziroma kriterija.
Kriterija polivalentnosti (dejanske usposobljenosti za delo) in delovne uspešnosti sta sicer na videz nevtralna, saj upoštevata usposobljenost in prizadevnost delavca pri delu in nista neločljivo povezana z invalidnostjo, v bistvu pa sta diskriminatorna. Gre za to, da je pri tožnikih kot delavcih invalidih podana le preostala delovna zmožnost, zaradi katere so zmožni opravljati določeno delo s časovnimi oziroma fizičnimi omejitvami. Zato se že v izhodišču ne morejo enako usposobiti za različne delovne operacije kot drugi delavci, pri čemer se je po navedbah tožene stranke ocenjevala širša dejanska usposobljenost oziroma sposobnost, torej tudi delovne operacije, ki niso navedene v pogodbah o zaposlitvi delavcev invalidov.
Sodišče prve stopnje o procesnem pobotu tožene stranke ni odločilo z utemeljitvijo, da to ni mogoče, ker bi morala tožena stranka v zvezi s tem podati določen zahtevek. Navedenemu je dodalo, da je tožena stranka ves čas postopka uveljavljala ugovor ugasle pravice, to je dejstvo, da je bila ta terjatev že pobotana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka določno navedla, da v kolikor bo sodišče Asignacijsko pogodbo štelo za nično (torej podrejeno), nasprotno terjatev v višini 11.122,82 EUR uveljavlja v procesni pobot. Njen v pobot uveljavljani ugovor le v obrestnem delu ni bil določno postavljen. Zato bi sodišče prve stopnje toženo stranko moralo pozvati, da pobotni ugovor določno postavi. Ker tega ni storilo in o pobotnem ugovoru ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
OZ člen 137, 137/3, 142, 142/4, 146, 146/2, 179, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (starši) - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - odškodninska odgovornost starejšega mladoletnika - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost iz pravičnosti - presoja višine denarne odškodnine
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00034363
ZPP člen 7, 212, 337/1, 339/1, 339/2, 454/2. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - sklepčnost tožbe - obseg škode - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - sklepčnost ugovora
Sodišče je lahko odločilo brez razpisa naroka tudi v primeru, če je po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona, ni zahtevala.
Dokazni predlogi za zaslišanje prič ne pomenijo izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa 2. odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Tožeča stranka ima načeloma prav, da so v trenutku vložitve tožbe za sklepčnost tožbe zadoščale že njene navedbe glede vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženca, t.j. povzročitev telesne poškodbe oz. okvare zdravja njenemu zavarovancu iz malomarnosti, ki je v vzročni zvezi s plačilom stroškov njegovega zdravljenja. Ker pa je toženec te njene navedbe pravočasno in konkretizirano prerekal ter navajal sklepčne ugovore glede vseh predpostavk odškodninskega zahtevka tožeče stranke, še zlasti pa glede obstoja škode in vzročne zveze med nastalo škodo ter nedopustnim ravnanjem toženca (poškodovanjem oz. povzročitvijo okvare zdravja zavarovanca tožeče stranke), za utemeljenost tožbenega zahtevka tožbene navedbe tožeče stranke niso več zadoščale in bi tožeča stranka morala, kot to pravilno v izpodbijani sodbi pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, v svoji prvi pripravljalni vlogi zato svoje predhodne navedbe še dopolniti in konkretizirati. Sklepčnost tožbe je namreč v kontradiktornem postopku v veliki meri odvisna tudi od sklepčnosti ugovorov nasprotne stranke.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00022284
ZIZ člen 270.. ZDSS-1 člen 43.. OZ člen 191.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Toženec se brani z navedbami, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožene stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Glede toženca pa je sodišče prve stopnje izpostavilo 190. člen OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti.