ZPP člen 8, 214, 214/1, 236. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/3. KZ-1 člen 208, 208/1.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - neprerekano dejstvo - uporaba najetega stanovanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - odtujitev stvari - trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - sopovzročitev škode - dokazovanje z indici - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve
Zgolj iz indicev, da je toženec pomagal toženki pri dogovorih o sklenitvi in prenehanju najema, plačevanju najemnine in pri reklamaciji stvarnih napak stanovanja, ni mogoče s stopnjo prepričanja sklepati, da je toženec vzel in si prilastil iz stanovanja odtujeno pohištvo in opremo, oziroma da je toženki pomagal ali jo napeljeval k odtujitvi ali ji pomagal, da je ne bi odkrili.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00021001
ZVEtL člen 23, 23a, 23a/6. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6. ZNP člen 35, 37.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - izdelava elaborata parcelacije - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Ko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
ZD člen 69, 60, 61, 64. ZPP člen 182, 182/3, 243, 339, 339/2, 339/2-14.
oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - trditvena podlaga zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - zahtevek na razveljavitev oporoke - oblikovalni zahtevek - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku - razsodnost - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru uveljavljanja oporočne nesposobnosti zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke ni ustrezen, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek za razveljavitev oporoke.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
vročanje pravni osebi - vročitev s fikcijo - hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - sodno pisanje pritrjeno na vratih - pravilno vročanje
Če je imela tožeča stranka hišni predalčnik, bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje pisanje tožeča stranka lahko dvigne in rok petnajstih dni, v katerem mora tožeča stranka pisanje dvigniti, ker se v nasprotnem šteje, da je bila vročitev opravljena, po preteku tega roka pa bi moral vročevalec sodno pisanje pustiti v hišnem predalčniku.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00022284
ZIZ člen 270.. ZDSS-1 člen 43.. OZ člen 191.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Toženec se brani z navedbami, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožene stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Glede toženca pa je sodišče prve stopnje izpostavilo 190. člen OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti.
preplačilo dolga - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost - dolžna skrbnost - dolžna skrbnost odvetnika - pravilo ne ultra alterum tantum
Ravnanje drugega toženca, ko je v decembru 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe, je bilo skladno s takratnim stališčem sodne prakse, ki je v primeru izvršilnih naslovov, izdanih po uveljavitvi pravila "ne ultra alterum tantum", kjer to pravilo ni bilo upoštevano, vztrajala pri načelu formalne legalitete in izpolnjevala izvršilni naslov, kakor se je glasil. Očitek pritožnika o malomarnem ravnanju drugega toženca, ker kot pooblaščenec ni predvidel kasneje sprejete interpretacije vrhovnega sodišča, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da tečejo obresti po zakonsko določeni obrestni meri vselej prav do plačila, pač pa, da tečejo do tedaj, ko je to v skladu z zakonsko ureditvijo zamudnih obresti kot celote, ni na mestu. Takšna zahtevana skrbnost bi bila pretirana in neživljenjska.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.
ZASP člen 22, 32, 28, 147. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 9. OZ člen 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
ZD člen 62, 64, 76, 210, 210/1, 210/3. ZMZPP člen 32, 32/1, 33, 33/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - spor o dejstvih - spor o veljavnosti oporoke - veljavnost oporoke - svoboda testiranja - mednarodna oporoka - spor z mednarodnim elementom - uporaba domačega prava - pravna vprašanja
Zaradi napak v obliki je oporoka neveljavna (76. člen ZD), vendar sodišče takšne neveljavnosti ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak mora tisti, ki ima pravni interes, oporoko izpodbijati. Splošni pomisleki o veljavnosti oporoke zato niso dovolj, pač pa mora stranka že v zapuščinskem postopku navesti konkretna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, povzročila neveljavnost oporoke. Dokler stranka takšnih dejstev ne navede, niti ni mogoče presoditi, ali so ta dejstva sploh sporna, od česar je odvisna odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021198
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
ZPP člen 7, 212, 254. ZVZD-1 člen 19, 38. OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
razglasitev sodbe - pisna izdelava sodbe - varstvo pri delu - odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - dokazni predlog - določnost
Pravdna stranka mora za svoje trditve predlagati tudi dokaze (7. člen ZPP in 212. člen ZPP) in predlagati dokaze pomeni, da so upoštevni samo tisti dokazi, za katere stranka nepogojno predlaga, naj se izvedejo, čemur dikcija ″po potrebi″ ne ustreza.
Pritožba ni uspela izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vedela, da se tekoči trak večkrat ustavi zaradi ovir na traku in da jih delavci sami odstranjujejo na nepravilen način, zato ne more biti uspešna niti v tem, da bi izpodbila zaključke sodišča prve stopnje, da ni izvajala nadzora nad delom na način, da bi pravočasno ukrepala in preprečila kršitve pri varnem načinu dela.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec poškodovanega delavca skladno z določbo 87. člena ZZVZZ dolžna tožeči stranki povrniti nastalo škodo, vendar v višini 90% vtoževane terjatve ob upoštevanju soprispevka poškodovanega delavca.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ugotovitev dedne pravice - obstoj izvenzakonske skupnosti - smrtovnica - javna listina
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank in dokazov, predvsem pa dejstva, da je pritožnica v drugem pravdnem postopku, kjer je bila zaslišana kot priča in bila poučena o posledicah krive izpovedbe, le dobra dva meseca pred zapustnikovo smrtjo, izpovedala, da sta bila z zapustnikom le prijatelja, pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno in jo napotilo na pravdo.
fizični spopad - solidarna odgovornost za škodo - povrnitev nepremoženjske škode - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine
Predhodna tožničina prizadetost oziroma večja ranljivost zaradi preteklih dogodkov, ni okoliščina, zaradi katere bi bila tožnica upravičena do manjše odškodnine ali zaradi katere sploh ne bi bila upravičena do odškodnine. Oškodovanca je treba sprejeti takega kot je; škoda je razlika med zdravstvenim stanjem oškodovanca pred poškodbo in stanjem po poškodbi. Ker ta razlika v tožničinem primeru ni ugotovljena, pritožbeno sodišče soglaša, da trajnih posledic poškodbe tožnica ni utrpela.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev obveznosti - ustavitev postopka
V skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP (elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča).
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.