ZPP člen 451, 452, 453. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 22, 22/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 18.
postopek v sporu majhne vrednosti - prekluzija dejstev in dokazov - informativen dokaz - oskrba s pitno vodo - izvajalec javne službe - obračunsko obdobje - delež stroškov
Toženec bo, v kolikor bo želel doseči drugačno delitev stroškov, moral s souporabnico odjemnega mesta o tem skleniti ustrezen dogovor. Dokler takega dogovora ne bo, pa bo v razmerju do tožnice (ne pa nujno tudi v notranjem razmerju s souporabnico) dolžan plačevati polovico mesečnega stroška.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSK00021046
ZGD-1 člen 594, 595, 595/3, 595/4.
oprostitev plačila sodne takse - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora prevzete družbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - zavezanec za plačilo stroškov - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi je bil tožnik imenovan za posebnega zastopnika po 595. členu ZGD-1, predlagatelj postopka pa je bila družba H. d.o.o.. Po četrtem odstavku 595. člena ZGD-1 mora stroške pravdnih postopkov vnaprej nositi predlagatelj in ne posebni zastopnik. Ker je tožnik svojo legitimacijo za tožbo temeljil na citiranih določbah, ni zavezanec za plačilo sodne takse in bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za oprostitev sodne takse ocenjevati glede na družbo H. d.o.o..
predlog stranke za taksno oprostitev - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - družinski član prosilca - podatki o premoženjskem stanju - poseg v pravico do sodnega varstva - poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prejemnik denarne socialne pomoči
Ureditev, ki v primeru, da vlagatelj svojemu predlogu za taksno oprostitev tudi po pozivu ne predloži podatkov o družinskih članih oziroma njihovega soglasja za pridobitev podatkov po uradni dolžnosti, določa zavrženje takšnega predloga, lahko pomeni poseg v pravico do sodnega varstva ali pravico do pravnega sredstva, kadar družinski člani nočejo sodelovati in predlagatelju nočejo dati svojih podatkov in soglasij oziroma do teh podatkov predlagatelj ne more priti, ker zanje sam ne ve, iz upravičenih razlogov pa mu jih družinski člani ne morejo podati. Dolžnikov predlog za taksno oprostitev, v katerem navaja, da prejema le denarno socialno pomoč, s katero si plačuje stroške bivanja in terapij v programu za odvajanje odvisnosti, kjer se trenutno nahaja, zaradi česar tudi ne more do podatkov o svojih družinskih članih, je primeren za njegovo vsebinsko obravnavo.
ZPP člen 151, 151/1, 155. ZOPNI člen 9, 9/1, 17a. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6.
potrebni pravdni stroški - premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Po ZOPNI je postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora razdeljen v dva dela. Predhodna faza je finančna preiskava, tej pa sledi pravdni postopek. Nobenega dvoma zato ne more biti, da so stroški, ki stranki nastanejo v fazi finančne preiskave, stroški, ki so nastali zaradi (kasneje) uvedenega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato o teh stroških utemeljeno odločilo kot o delu pravdnih stroškov. Nobenega dvoma tudi ni, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, saj so nastali zaradi uresničitve pravice do izjave, ki jo tožencema daje ZOPNI v 17.a členu.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 126.
plača - direktor - delovna uspešnost - povečan obseg dela - nadurno delo
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju v 7. členu določa, da direktorji niso upravičeni do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, hkrati pa lahko direktorji javnih zavodov opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, izjemoma s soglasjem pristojnega ministrstva opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, če je takšno delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Pritožnica ni upravičena do izplačila, saj soglasje ministrstva ni bilo izdano, hkrati pa v postopku tudi ni navajala kdaj naj bi nadure dejansko opravila. Ugotovljeno je bilo tudi, da pritožnica ni opravljala delo v svojem osnovnem poklicu, delala v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021487
OZ člen 245, 461, 857, 860, 864. ZPP člen 212. ZPPCP-1 člen 70.
pravna narava pogodbe - plačilo prevoza - neplačilo - prevozna pogodba - špedicijska pogodba - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - mednarodni tovorni list (CMR) - ugovor nenastale pravice - sprememba podatkov - izročitev stvari tretjemu - nov prevzemnik - navodila naročnika - upoštevanje navodil
V skladu z določilom prvega odstavka 857. člena OZ se je špediter dolžan ravnati po navodilih naročnika. Torej bi tožeča stranka v skladu z elektronskimi sporočili zakonite zastopnice tožene stranke, izpolnjenimi CMR obrazci in odpremnicami morala opraviti prevoz tako, da bi blago izročila nominiranemu prejemniku in o tem toženi stranki posredovala dokazilo, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ni izpolnila svoje obveznosti izročitve blaga nominiranemu prejemniku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni upravičena do plačila.
Ugovor nenastale terjatve zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke ni vezan na rok. Tožena stranka ga lahko prvič poda šele v pravdi, ko tožeča stranka od nje zahteva plačilo.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - zavrženje tožbe
Tožnik je sodišču posredoval dve odločbi in sicer prvostopenjsko odločbo z dne 1. 6. 1993 in prvostopenjsko odločbo z dne 21. 7. 2011. V tem primeru gre za pravnomočne prvostopenjske odločbe, zoper katere tožba ni dopustna. Sodišče prve stopnje je zato tožbo na podlagi 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
Tako iz pisno podanega izvedenskega mnenja kot tudi iz izpovedi obeh zaslišanih izvedencev izhaja ugotovitev, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, in da torej niso izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 za ugotovitev invalidnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021980
OZ člen 39, 39/2, 39/4. SPZ člen 154. ZPP člen 328, 328/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - neodplačen prenos lastninske pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - namen darila - ničnost darilne pogodbe - ogroženo poplačilo stečajnih upnikov - izbris hipotek - popravni sklep - navedba podatka o emšu - napake v uvodu sodbe
Dejstvo, da je prišlo do izbrisa hipotek po sklenitvi darilne pogodbe po 154. členu Stvarnopravnega zakonika, samo po sebi ne pomeni, da je tožena stranka dokazala, da je ona poplačala dolg namesto tožeče stranke in, da je zato hipoteka prenehala.
Namen sklenjene darilne pogodbe med pravdnima strankama je bil preprečiti upnikom, da bi bili lahko poplačani v postopku osebnega stečaja nad tožečo stranko. Takšna podlaga sklenjene pogodbe pa ima za posledico ničnost pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021483
KZ-1 člen 230, 230/1. ZKP člen 18, 18/1, 445.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - presoja dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je po skrbni presoji ocenilo, da navzočnost strank za razjasnitev stvari v obravnavani zadevi ni potrebna, saj predlagatelji niso v ničemer pojasnili njihovega morebitnega prispevka pri razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Obdolžencu se očita, da je oškodovancu skušal odvzeti življenje tudi zaradi ljubosumnosti, torej iz dveh med seboj ločenih nagibov. Noben od njiju, ne maščevalnost in ne ljubosumnost, pa po teži ni enakovreden kvalifikatornim izvršitvenim oblikam kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1. Zato ju je mogoče upoštevati le kot okoliščini, pomembni pri odmeri kazni, ni pa ju mogoče uvrstiti med "druge nizkotne nagibe". Z izrekom prvostopne sodbe po obrazloženem kazenski zakon ni bil prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP), temveč v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Opis kaznivega dejanja vsebuje namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00032961
KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3, 186, 186/1. ZKP točka 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. URS člen 22.
podaljšanje pripora - zloraba prostitucije - izkoriščanje prostitucije - ogrožanje zdravja drugih - trgovina z ljudmi - varščina kot nadomestilo za pripor - obrazložitev sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - zaračunavanje vstopnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - podrejen položaj - združba - izračun premoženjske koristi - sorazmernost pripora - neogibnost pripora - ogrožanje zdravja in premoženja - zmanjšana kriminalna količina - trajanje kazenskega postopka - begosumnost - ponovitvena nevarnost - koristoljubnost
Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo.
Za izkoriščanje prostitucije gre torej vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu, določen zaslužek oziroma finančno korist.
Pri tovrstnem kaznivem dejanju je ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je deklet, ki se prostituirajo in posledično koristnikov spolnih uslug. Prav tako je ogroženo premoženje deklet, ki naj bi morala določen del od prostituiranja plačati v obliki vstopnine v klub.
Za očitano kaznivo dejanje zadošča, da osumljeni trguje le z eno osebo.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, zaradi katerih je senat predlog za varščino zavrnil, upoštevaje da je ustrezno presodil, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera ter pravilno ocenil, da ponujena varščina ne ustreza teži obdolženčevih dejanj in tudi ni zagotovil, da ta ustreza njegovim premoženjskim razmeram. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je osumljeni državljan tuje države, za ponujeno varščino utemeljeno zaključiti, da ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020929
ZFPPIPP člen 308, 309, 310. ZPP člen 13, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - ugotovitev lastninske pravice - pravno vprašanje - predhodno vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Pravno vprašanje, ali je tožeča stranka sploh lastnica navedenih nepremičnin, je predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice tožene stranke. Zato je edino smotrno, da sodišče prve stopnje ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja obstoja lastninske pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah po 13. členu ZPP, ki je zelo kompleksno.
Pri tožniku do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob že omenjenih stvarnih razbremenitvah. Ker ni izkazanega poslabšanja zdravstvenega stanja ni dejanske podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na temelju 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 in posledično niti pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Ker se sodišče prve stopnje do pomembnih navedb oziroma argumentov tožeče stranke in predloženih dokazov (prvi in drugi pripravljalni vlogi) ni opredelilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšna stranka z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodna praksa zastopa stališče, da je ta kršitev podana tudi, kadar se sodišče ne opredeli do kakšne pomembne navedbe ali argumenta stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021848
ZPP člen 7, 212. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 14, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 271/2, 391, 391/1. OZ člen 564.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - osebni stečaj - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - čista vrednost premoženja - premoženje osebe - vrednost terjatve - trditveno in dokazno breme - insolventnost dolžnika
V postopku osebnega stečaja so torej izpodbojni pravni posli, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, v obdobju zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, če je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti in če je bil v času sklenitve posla dolžnik insolventen.
Pogodba o preužitku je aleatorna pogodba. Pogodbeni stranki v fazi sklenitve pogodbe ne vesta, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, ker so te odvisne od trenutka smrti preživljanca.
Terjatve, ki jih je preužitkarica v razmerju do prevzemnika premoženja pridobila, ne sodijo med premoženjske terjatve, katerih vrednost bi bila predvidljiva in objektivno določljiva. Njihova vrednost je pomembna s subjektivnega stališča preužitkarice in sicer v zagotovitvi bodoče skrbi za preužitkarico v primeru bolezni in starostne onemoglosti. Teh negotovih bodočih dajatev in storitev, od katerih bi najbrž dolžnica imela osebno korist, pa ni mogoče premoženjsko ovrednotiti v smislu, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dolžnikovo premoženje v postopku osebnega stečaja. Gledano s stališča dolžnikovih upnikov negotove terjatve in storitve osebne narave, ki so predmet pogodbe o preužitku, na dan sklenitve pogodbe o preužitku niso imele prav nobene vrednosti. Pri izpodbijanju pravnega posla v stečaju je bistvena presoja ali se je čista vrednost dolžnikovega premoženja zmanjšala in bodo zato upniki poplačani v manjšem deležu.
Trditveno in dokazno breme, da do zmanjšanja premoženja stečajne dolžnice in manjšega plačila terjatev upnikov zaradi sklenitve pogodbe o preužitku ne bo prišlo, je bilo v obravnavanem primeru na strani tožene stranke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se položaj upnikov zaradi sklenitve izpodbijane pogodbe o preužitku ni poslabšal oziroma da bodo upniki kljub prenosu premoženja na podlagi pogodbe o preužitku poplačani v enakem znesku, kot če do sklenitve te pogodbe ne bi prišlo.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - priznanje krivde - izvedba dokazov - pravni pouk obdolžencu
Obsojenec je bil tekom postopka ustrezno poučen, da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter pristane na to, da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP), pa je kljub temu krivdo na predobravnavnem naroku priznal ter se s tem med drugim odpovedal podaji lastnega zagovora v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in zaslišanju računovodkinje, ki je bilo predlagano v obtožnici. Dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, vendar jih sodišče zaradi obsojenčevega priznanja krivde ni izvedlo, pa ni mogoče šteti za nove.
Upoštevajoč, da je bilo v času sojenja prvostopenjsko sodišče seznanjeno z dejstvom, da je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja, pa se kot neutemeljene izkažejo šele v pritožbi zatrjevane navedbe, da vložitev ugovora zoper odpust obveznosti dne 1. 3. 2018 predstavlja novo dejstvo in da obsojenec na predobravnavnem naroku krivde ne bi priznal, v kolikor bi takrat vedel, da mu zaradi priznanja krivde, kasneje v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja, obveznosti ne bodo odpuščene.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022683
ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala zaradi višje zavarovalne premije kot posledice sporne prometne nesreče, ne podaja nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je toženec to konkretno škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, saj je navedla le, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel s tem vozilom in ji s tem povzročil škodo. Zgolj na podlagi dejstva, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel, ni mogoče šteti, da je zatrjevana najmanj huda malomarnost, torej skrajna nepazljivost, ki pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.