DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022683
ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala zaradi višje zavarovalne premije kot posledice sporne prometne nesreče, ne podaja nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je toženec to konkretno škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, saj je navedla le, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel s tem vozilom in ji s tem povzročil škodo. Zgolj na podlagi dejstva, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel, ni mogoče šteti, da je zatrjevana najmanj huda malomarnost, torej skrajna nepazljivost, ki pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021483
KZ-1 člen 230, 230/1. ZKP člen 18, 18/1, 445.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - presoja dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je po skrbni presoji ocenilo, da navzočnost strank za razjasnitev stvari v obravnavani zadevi ni potrebna, saj predlagatelji niso v ničemer pojasnili njihovega morebitnega prispevka pri razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Obdolžencu se očita, da je oškodovancu skušal odvzeti življenje tudi zaradi ljubosumnosti, torej iz dveh med seboj ločenih nagibov. Noben od njiju, ne maščevalnost in ne ljubosumnost, pa po teži ni enakovreden kvalifikatornim izvršitvenim oblikam kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1. Zato ju je mogoče upoštevati le kot okoliščini, pomembni pri odmeri kazni, ni pa ju mogoče uvrstiti med "druge nizkotne nagibe". Z izrekom prvostopne sodbe po obrazloženem kazenski zakon ni bil prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP), temveč v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Opis kaznivega dejanja vsebuje namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni bil omogočen 24-urni tedenski počitek. Pri tem se je pravilno oprlo na izkazane obveznosti, kot so vsakodnevni obvezni sestanki, obveznost čiščenja orožja, nošenje vode in perila in ne le na obveznost nošenja uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na dan počitka. Okoliščina, ali so bile te zadolžitve primerjalno manjše od siceršnjih delovnih obveznosti, ni bistvena. Bistveno je, da tožnik tudi v dnevu, ko bi mu moral biti zagotovljen 24-urni počitek, ni bil prost obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020929
ZFPPIPP člen 308, 309, 310. ZPP člen 13, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - ugotovitev lastninske pravice - pravno vprašanje - predhodno vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Pravno vprašanje, ali je tožeča stranka sploh lastnica navedenih nepremičnin, je predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice tožene stranke. Zato je edino smotrno, da sodišče prve stopnje ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja obstoja lastninske pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah po 13. členu ZPP, ki je zelo kompleksno.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - zavrženje tožbe
Tožnik je sodišču posredoval dve odločbi in sicer prvostopenjsko odločbo z dne 1. 6. 1993 in prvostopenjsko odločbo z dne 21. 7. 2011. V tem primeru gre za pravnomočne prvostopenjske odločbe, zoper katere tožba ni dopustna. Sodišče prve stopnje je zato tožbo na podlagi 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
Tako iz pisno podanega izvedenskega mnenja kot tudi iz izpovedi obeh zaslišanih izvedencev izhaja ugotovitev, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, in da torej niso izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 za ugotovitev invalidnosti.
vrnitev izplačanih sredstev - potni stroški - službeno potovanje - dokazna ocena - odločitev o pravdnih stroških
Glede na to, da je sodišče prve stopnje sprejelo prepričljivo dokazno oceno, da je toženka prejeto gotovino vrnila tožeči stranki oziroma njeni finančnici, ni bilo podlage, da bi odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Na podlagi ugotovitve, da je toženka dokazala, da je vrnila prejeto gotovino, je pravilna odločitev, da se tožbeni zahtevek zavrne.
V obravnavani zadevi je podan zakonski dejanski stan iz 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, po kateri je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovance, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. Torej zavarovance, pri katerih gre za popolno izgubo delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Takšne spremembe zdravstvenega stanja pa pri tožnici do 21. 6. 2017, ko je bil končan obravnavani upravni postopek, zagotovo niso dokazane.
URS člen 51, 51/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 4.. ZZDej-UPB2 člen 1, 2, 3, 35.
porod na domu - pravica do zdravstvenega varstva - babiška dejavnost - samostojni podjetnik - povračilo stroškov zdravljenja
Tožnici ni mogoče odrekati pravice rojevanja doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila kljub izdani napotnici za porod v porodnišnici in morebitnem tveganju, na kar opozarja medicinska stroka. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila babica A.A. s. p., ki spornega dne še ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, niti koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
denarna socialna pomoč - vračilo izplačanih sredstev - preplačilo
Glede na to, da je tožnici Center za socialno delo A. na novo priznal nižji znesek denarne socialne pomoči, kot ji je bila priznana prvotno, z sporno odločbo, je prišlo do preplačila, katerega je tožnica dolžna vrniti toženi stranki. Za drugačno odločitev sodišče nima podlage, ne glede na to, da je tožnica vložila na pristojno ministrstvo vlogo za odpis dolga. Za drugačno odločitev pa tudi niso podani razlogi, na podlagi ostalih tožničinih pritožbenih navedb, da tega denarja nima več, ker si je denar morala sposoditi in da sedaj prejema samo delno nadomestilo ter malo denarne socialne pomoči.
obrazložitev obsodilne sodbe - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - ni nedovoljen dokaz
Zgolj iz razloga, ker je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene (v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso) povzelo vsebino uradnega zaznamka o osumljenčevi izjavi, le-ta ni dobil statusa nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, kot to menijo pritožniki, ki s tezo, da je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ne morejo uspeti.
V obravnavanem predsodnem postopku je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da se dejansko stanje glede zavarovalne dobe, ki jo je pokojni dopolnil pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni spremenilo. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se je spremenila pravna podlaga, saj je 1. 1. 2013 začel veljati ZPIZ‑2. Čeprav ZPIZ-2 v odnosu na ZPIZ-1 zaostruje pogoje za vdovsko pokojnino tako na strani umrlega zavarovanca, kot zavarovanih družinskih članov, za pritožbeno rešitev zadeve to ni odločilno. Navedena pravna in dejanska vprašanja, vključno zaradi zatrjevanja slabšega zdravstvenega stanja bo v ponovljenem upravnem postopku razčistila in se do njih vsebinsko opredelila tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021320
OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 95, 95/1, 95/1-3, 99, 99/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršilni naslov - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izpolnitev obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - upravičenec za sprejem izpolnitve - pravilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova upnikovemu pooblaščencu - preklic pooblastila odvetniku - učinek preklica pooblastila
V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.
Ker dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje.
Na podlagi prepričljivih razlogov, ki jih je ugotovil izvedenski organ, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožnici zdravljenje v smislu prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in da zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti ter tožbeni zahtevek zavrnilo.
terjatev iz zavarovalne pogodbe - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - začetek teka zastaranja - zavarovanje pred odgovornostjo - razlaga materialnega prava - pretrganje zastaranja - obvestitev drugega o pravdi
Obligacijski zakonik v 357. členu določa zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah, pri čemer je v četrtem odstavku posebej določen začetek teka zastaranja pri zavarovanju pred odgovornostjo, kadar oškodovanec zahteva odškodnino neposredno od zavarovanca ali jo od njega dobi. Zastaranje terjatve zavarovanca proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, oziroma ko mu je zavarovanec škodo povrnil.
Ker je izvedenec tudi po stališču pritožbenega sodišča na sporno vprašanje prepričljivo odgovoril in pojasnil, da do napake, kot jo zatrjuje tožnik, ni prišlo, so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Pri tožniku do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob že omenjenih stvarnih razbremenitvah. Ker ni izkazanega poslabšanja zdravstvenega stanja ni dejanske podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na temelju 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 in posledično niti pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.