ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023337
ZDR-1 člen 45.. ZVZD člen 5.. OZ člen 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - renta - varno delo - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Pretežni del odgovornosti za nastanek škodnega dogodka je na strani tožene stranke, saj je vso sosledje dogodkov, od nepravilno izvedene kontrole naloženega tovora po opravljenem nakladanju ter do neustrezne priprave na razkladanje, posledica tožnikove nepoučenosti o varnem delu, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka. Glede na to, da je tudi tožnik bil nepreviden pri pripravi na razkladanje, saj se ni izognil preteči nevarnosti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik upravičen do sorazmerno zmanjšane odškodnine, pri čemer njegov soprispevek k nastanku škode sodišče ocenjuje z 20 %.
Obdolžencu se očita, da je oškodovancu skušal odvzeti življenje tudi zaradi ljubosumnosti, torej iz dveh med seboj ločenih nagibov. Noben od njiju, ne maščevalnost in ne ljubosumnost, pa po teži ni enakovreden kvalifikatornim izvršitvenim oblikam kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1. Zato ju je mogoče upoštevati le kot okoliščini, pomembni pri odmeri kazni, ni pa ju mogoče uvrstiti med "druge nizkotne nagibe". Z izrekom prvostopne sodbe po obrazloženem kazenski zakon ni bil prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP), temveč v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Opis kaznivega dejanja vsebuje namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1.
Ker je izvedenec tudi po stališču pritožbenega sodišča na sporno vprašanje prepričljivo odgovoril in pojasnil, da do napake, kot jo zatrjuje tožnik, ni prišlo, so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča, da takse za pritožbo ni plačal ne ob vložitvi ne v roku 15 dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo pritožbo za umaknjeno, pravilna.
V obravnavanem predsodnem postopku je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da se dejansko stanje glede zavarovalne dobe, ki jo je pokojni dopolnil pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni spremenilo. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se je spremenila pravna podlaga, saj je 1. 1. 2013 začel veljati ZPIZ‑2. Čeprav ZPIZ-2 v odnosu na ZPIZ-1 zaostruje pogoje za vdovsko pokojnino tako na strani umrlega zavarovanca, kot zavarovanih družinskih članov, za pritožbeno rešitev zadeve to ni odločilno. Navedena pravna in dejanska vprašanja, vključno zaradi zatrjevanja slabšega zdravstvenega stanja bo v ponovljenem upravnem postopku razčistila in se do njih vsebinsko opredelila tožena stranka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.
Ker se sodišče prve stopnje do pomembnih navedb oziroma argumentov tožeče stranke in predloženih dokazov (prvi in drugi pripravljalni vlogi) ni opredelilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšna stranka z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodna praksa zastopa stališče, da je ta kršitev podana tudi, kadar se sodišče ne opredeli do kakšne pomembne navedbe ali argumenta stranke.
V obravnavani zadevi je podan zakonski dejanski stan iz 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, po kateri je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovance, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. Torej zavarovance, pri katerih gre za popolno izgubo delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Takšne spremembe zdravstvenega stanja pa pri tožnici do 21. 6. 2017, ko je bil končan obravnavani upravni postopek, zagotovo niso dokazane.
Pri tožniku do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob že omenjenih stvarnih razbremenitvah. Ker ni izkazanega poslabšanja zdravstvenega stanja ni dejanske podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na temelju 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 in posledično niti pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 126.
plača - direktor - delovna uspešnost - povečan obseg dela - nadurno delo
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju v 7. členu določa, da direktorji niso upravičeni do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, hkrati pa lahko direktorji javnih zavodov opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, izjemoma s soglasjem pristojnega ministrstva opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, če je takšno delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Pritožnica ni upravičena do izplačila, saj soglasje ministrstva ni bilo izdano, hkrati pa v postopku tudi ni navajala kdaj naj bi nadure dejansko opravila. Ugotovljeno je bilo tudi, da pritožnica ni opravljala delo v svojem osnovnem poklicu, delala v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
terjatev iz zavarovalne pogodbe - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - začetek teka zastaranja - zavarovanje pred odgovornostjo - razlaga materialnega prava - pretrganje zastaranja - obvestitev drugega o pravdi
Obligacijski zakonik v 357. členu določa zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah, pri čemer je v četrtem odstavku posebej določen začetek teka zastaranja pri zavarovanju pred odgovornostjo, kadar oškodovanec zahteva odškodnino neposredno od zavarovanca ali jo od njega dobi. Zastaranje terjatve zavarovanca proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, oziroma ko mu je zavarovanec škodo povrnil.
ZFPPIPP člen 320, 320/1, 328, 330, 331, 441, 441/1.
prodaja dolžnikovega premoženja - ugovor upnika - prodaja pravice - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
denarna socialna pomoč - vračilo izplačanih sredstev - preplačilo
Glede na to, da je tožnici Center za socialno delo A. na novo priznal nižji znesek denarne socialne pomoči, kot ji je bila priznana prvotno, z sporno odločbo, je prišlo do preplačila, katerega je tožnica dolžna vrniti toženi stranki. Za drugačno odločitev sodišče nima podlage, ne glede na to, da je tožnica vložila na pristojno ministrstvo vlogo za odpis dolga. Za drugačno odločitev pa tudi niso podani razlogi, na podlagi ostalih tožničinih pritožbenih navedb, da tega denarja nima več, ker si je denar morala sposoditi in da sedaj prejema samo delno nadomestilo ter malo denarne socialne pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021483
KZ-1 člen 230, 230/1. ZKP člen 18, 18/1, 445.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - presoja dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je po skrbni presoji ocenilo, da navzočnost strank za razjasnitev stvari v obravnavani zadevi ni potrebna, saj predlagatelji niso v ničemer pojasnili njihovega morebitnega prispevka pri razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021487
OZ člen 245, 461, 857, 860, 864. ZPP člen 212. ZPPCP-1 člen 70.
pravna narava pogodbe - plačilo prevoza - neplačilo - prevozna pogodba - špedicijska pogodba - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - mednarodni tovorni list (CMR) - ugovor nenastale pravice - sprememba podatkov - izročitev stvari tretjemu - nov prevzemnik - navodila naročnika - upoštevanje navodil
V skladu z določilom prvega odstavka 857. člena OZ se je špediter dolžan ravnati po navodilih naročnika. Torej bi tožeča stranka v skladu z elektronskimi sporočili zakonite zastopnice tožene stranke, izpolnjenimi CMR obrazci in odpremnicami morala opraviti prevoz tako, da bi blago izročila nominiranemu prejemniku in o tem toženi stranki posredovala dokazilo, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ni izpolnila svoje obveznosti izročitve blaga nominiranemu prejemniku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni upravičena do plačila.
Ugovor nenastale terjatve zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke ni vezan na rok. Tožena stranka ga lahko prvič poda šele v pravdi, ko tožeča stranka od nje zahteva plačilo.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP-UPB3 člen 8, 236a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/2. ZVPSBNO člen 4.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - prevalitev dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pisna izjava stranke - neustrezna dokazna ocena
Pri ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti omenjene procesne napake, pri čemer v tej zvezi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je zaradi same narave kršitev izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem je treba tudi upoštevati, da zaradi takšne odločitve (glede na merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik kršil konkurenčno prepoved (39. člen ZDR-1), zaradi česar je toženki nastala gospodarska škoda. Tožena stranka namreč v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je tožnik opravljal konkurenčno dejavnost, prav tako ni navedla zneska nastala škode niti ni dokazala vzročne zveze med nastalo škodo in tožnikovim protipravnim ravnanjem, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Morebitno škodo mora delodajalec uveljavljati od delavca v posebnem postopku, navedeno pa ne more biti razlog za neizplačilo plač, kot zmotno meni pritožba.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni bil omogočen 24-urni tedenski počitek. Pri tem se je pravilno oprlo na izkazane obveznosti, kot so vsakodnevni obvezni sestanki, obveznost čiščenja orožja, nošenje vode in perila in ne le na obveznost nošenja uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na dan počitka. Okoliščina, ali so bile te zadolžitve primerjalno manjše od siceršnjih delovnih obveznosti, ni bistvena. Bistveno je, da tožnik tudi v dnevu, ko bi mu moral biti zagotovljen 24-urni počitek, ni bil prost obveznosti.