CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020609
ZIZ-UPB4 člen 24, 24/1. ZN člen 64. ZUP člen 178, 178/3. OZ člen 190, 201, 417. ZPP člen 337, 337/1.
upravna overitev - pogodba o odstopu terjatve - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - izvršilni naslov - listina, overjena pri upravni enoti - prehod obveznosti - nedopustna pritožbena novota
Izvršilno sodišče je pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, zato ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023337
ZDR-1 člen 45.. ZVZD člen 5.. OZ člen 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - renta - varno delo - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Pretežni del odgovornosti za nastanek škodnega dogodka je na strani tožene stranke, saj je vso sosledje dogodkov, od nepravilno izvedene kontrole naloženega tovora po opravljenem nakladanju ter do neustrezne priprave na razkladanje, posledica tožnikove nepoučenosti o varnem delu, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka. Glede na to, da je tudi tožnik bil nepreviden pri pripravi na razkladanje, saj se ni izognil preteči nevarnosti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik upravičen do sorazmerno zmanjšane odškodnine, pri čemer njegov soprispevek k nastanku škode sodišče ocenjuje z 20 %.
obrazložitev obsodilne sodbe - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - ni nedovoljen dokaz
Zgolj iz razloga, ker je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene (v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso) povzelo vsebino uradnega zaznamka o osumljenčevi izjavi, le-ta ni dobil statusa nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, kot to menijo pritožniki, ki s tezo, da je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ne morejo uspeti.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
Časovno neprimernost delitve stvari v solastnini lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.
Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.
OZ člen 101, 240, 661, 662. ZDDV-1 člen 41, 41/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - pomanjkljivost zemljišča - v čem je odgovornost - opustitev pojasnilne dolžnosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - informativni dokaz - dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
Če ima izgotovljeni objekt napako, se domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Zaradi tega naročniku vzrokov za napako niti ni treba ugotavljati. Domnevo, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, mora zato ovreči izvajalec sam, neodvisno od naročnikovih konkretnih očitkov. Izvajalec se ne more razbremeniti svoje pojasnilne dolžnosti z dokazovanjem, da je bil naročnik opozorjen že s strani projektanta. Četudi je šlo za manj zahtevno gradbo, pri kateri izdelava geomehanskega poročila ni običajna, je treba tudi v takem primeru (in morda še posebej v takem primeru) investitorja posebej opozoriti na tveganja, ki jih prevzema, če se loti gradnje brez geomehanskega poročila. Pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev, če gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja,
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
Trditev, da tožena stranka kredita ni poplačala, pomeni zatrjevanje negativnih dejstev in v pravdnem postopku velja, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Tožena stranka je torej tista, na kateri je bilo dokazno breme, da je kredit poplačala, takoj ko ga je prejela in na toženi stranki je bilo dokazno breme, da dokaže tudi to, da se je zatrjevano poplačilo nanašalo na njeno kreditno obveznost in da je bilo izvedeno v korist kreditodajalca.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se sodišču pripeti tedaj, če bi sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino dokazne listine v tehničnem smislu (napačno povzemanje zapisanega), ne pa tedaj, ko vsebino listine dokazno oceni.
Tožeča stranka kot subrogacijski upravičenec je skladno z določbo 275. člena OZ utemeljeno zahtevala poplačilo vtoževane terjatev in zato je sodišče pravilno v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Stroški policije v zvezi s privedbo obsojenca iz Republike Kosovo v ZPKZ L. so nastali po krivdi obsojenca, zato jih je na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP dolžan plačati on sam. Podatki spisa kažejo, da je obsojenec brez dvoma vedel za potek predmetnega kazenskega postopka, znano mu je bilo tudi, da se bo po pravnomočni obtožnici pričelo sojenje, a je, ne da bi sodišču prve stopnje sporočil spremembo svojega prebivališča, odšel iz Slovenije in bil v nadaljevanju za sodišče nedosegljiv.
Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
ZPP člen 306, 306/3. ZGD-1 člen 609, 609/1, 609/6, 614, 614/1.
predujem za stroške poravnalnega odbora - preuranjen sklep - možnost sklenitve sodne poravnave - mnenje poravnalnega odbora - stroški pritožbenega postopka - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o višini predujma, ki ga je nasprotni udeleženec dolžan plačati za stroške poravnalnega naroka.
Predlagatelj je predlagal, da udeleženca, v izogib stroškom postavitve poravnalnega odbora, najprej sama poskusita doseči sporazumno rešitev. Postavitev poravnalnega odbora je torej predlagal šele podredno, v primeru, da bi nasprotni udeleženec odklonil predložitev zahtevane dokumentacije oziroma če dogovor ne bi bil mogoč. Iz tega razloga je poziv za plačilo predujma za stroške poravnalnega odbora preuranjen.
oprostitev plačila sodnih taks - izredna denarna socialna pomoč - kriteriji za presojanje taksne oprostitve
Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.
dodelitev in preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
ZIZ člen 55, 107, 107/2, 120, 127. ZFPPIPP člen 216, 221z, 221z/1, 221z/2.
ponovna prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - rubež in prenos terjatve - pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - čas pridobitve ločitvene pravice - ugovorni razlog - neposredna plačila podizvajalcem
Upnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava.
V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
ZIZ člen 189, 189/4, 197, 198, 207, 208. ZPP člen 286b, 294, 343, 343/4, 406, 407.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila terjatev - načelo javnosti - razdelitveni narok - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - pravni interes za pritožbo
V predmetni zadevi pritožba sicer pravilno opozarja, da se na podlagi 197. člena ZIZ najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in ne davek na promet nepremičnin, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Ker pa so bili kljub temu poplačani tudi vsi stroški izvršilnega postopka, ki bi sicer morali biti na prvem mestu poplačila (poplačane so bile delno celo terjatve upnikov), navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost konkretnega poplačila.
V predmetni zadevi, ko gre za prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti (čeprav gre v eni od zadev tudi za preživninsko zadevo) ne gre za nobenega od primerov, ki bi upravičevali izključitev javnosti. Izvršilni postopek za izterjavo preživnine namreč ne spada med zakonske spore ali spore iz razmerij med starši in otroki po 406. členu ZPP.
Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.
Kar se tiče komisijske pogodbe pa je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno, nedvoumno in prepričljivo obrazložilo, da je šlo za komisijsko pogodbo v razmerju med toženo stranko kot komisionarjem in med dobaviteljem vozila kot komitentom. Da je šlo v razmerju med pravdnima strankama za prodajno pogodbo je sodišče izrecno potrdilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je obrazložilo, da ima v primeru prodajne komisije komisionar (tožena stranka) v razmerju do druge pogodbene stranke (tožeče stranke) položaj prodajalca, druga pogodbena stranka (tožeča stranka) pa položaj kupca. Nobenega dvoma ni, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe popolnoma jasno izhaja, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno pogodbo. Tožena stranka v tem poslu nastopala v dveh vlogah in sicer v vlogi komisionarja v razmerju z dobaviteljem vozila kot komitentom po komisijski pogodbi, kot jo ureja OZ v 798. členu in naslednjih in v vlogi prodajalca vozila v razmerju s tožečo stranko kot kupcem po prodajni pogodbi, ki jo ureja OZ v členu 435 in naslednjih in zgolj slednje je relevantno za odločitev v tej zadevi, saj je stranka prodajne pogodbe zgolj komisionar, torej tožena stranka in ne komitent - dobavitelj vozila.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - podstrešje - odločba o nacionalizaciji - pravica uporabe na skupnih delih - skupna uporaba - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - skupni prostor - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - verjetnejša pravica - lastništvo stanovanja - merila - spor o lastništvu - uveljavljanje pravic v pravdi
Podstrešje predstavlja splošni skupni del stavbe.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pravica skupne uporabe podstrešja pomenila pravico do izkoriščanja skupnega prostora v sorazmerju z deležem lastnika stanovanja, izvzetim iz nacionalizacije.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave
Odočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil).
Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil izvršilni naslov za izterjavo dane terjatve, pa sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova, a le v obsegu, v katerem preneha pravica sodno uveljavljati plačilo. Ker izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že teče, mora sodišče izvršbo le še utesniti.