Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
Časovno neprimernost delitve stvari v solastnini lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.
Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.
ZIZ člen 55, 107, 107/2, 120, 127. ZFPPIPP člen 216, 221z, 221z/1, 221z/2.
ponovna prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - rubež in prenos terjatve - pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - čas pridobitve ločitvene pravice - ugovorni razlog - neposredna plačila podizvajalcem
Upnik je do začetka prisilne poravnave z vročitvijo sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku pridobil zastavno pravico na denarni terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. Zastavno pravico na denarnih terjatvah dolžnika namreč dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
Ker na terjatev ni učinkovala prvotna prisilna poravana, nanjo ne učinkuje niti ponovna prisilna poravnava.
V ugovornem postopku zoper nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve niso pravno pomembne dolžnikove trditve v zvezi s tem, da je zarubljena terjatev namenjena za poplačilo podizvajalcem. Takšne ugovore bo, če bo menil, da so upravičeni, lahko podal dolžnikov dolžnik v morebitnem pravdnem postopku zoper njega.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
ZPP člen 249, 337. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 47, 47/1, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-3, 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - prepozno navajanje dejstev
Pritrditi je treba izvedencu, da sodišče ne razpolaga s strokovni znanji in da ZPP zato predvideva izvedbo dokaza s strokovnjakom, ki je izvedenec. Tega istega argumenta pa ni mogoče uporabiti, ko gre za nalogo, ki jo ima sodišče, ko odmerja izvedenčevo nagrado.
ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/3. URS člen 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
tajnost občil - komunikacijska zasebnost - pridobivanje podatkov - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - IP-naslov - dinamični IP naslov - statični IP naslov - pridobitev ip naslova - pravno varstvo IP - naslova
Pri ugotavljanju uporabnika dinamičnega IP naslova se s pregledovanjem posameznih dostopov do interneta posega v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti ter s tem v pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja po 8. členu EKČP in v pravico do tajnosti občil po 37. členu URS. Predmet varstva komunikacijske zasebnosti so vsi prometni podatki kot sestavni del komunikacije posameznika. Posamezni dostop do interneta preko dinamičnega IP naslova predstavlja podatek o "prometu" in je kot tak sestavni del komunikacije ter zato spada v okvir varstva po navedenih določbah. Zato se za razkritje podatkov o naročniku določenega dinamičnega IP naslova zahteva odredba sodišča po prvem odstavku 149.b člena ZKP in jih ni mogoče pridobiti z enostavno pisno zahtevo policije.
Uporabniki statičnih IP naslovov niso javni (oziroma javno objavljani npr. na internetni strani, v naročniškem imeniku ...). Vendar pa podatek o imetniku statičnega IP lahko operater ugotovi tudi brez pregledovanja njegovega komunikacijskega udejstvovanja v svetovnem spletu, t.j. brez pregledovanja ustavno varovanih podatkov o "prometu". Ker so statični IP naslovi "stalni" oziroma posameznemu imetniku dodeljeni (brez spreminjanja) za daljše časovno obdobje, za njegovo identificiranje ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu, temveč operater iz svojih evidenc ugotovi le, kdo je imetnik naslova. Ta postopek pa ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil po 37. členu URS. Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova zato ni potrebna odredba sodišča (prvi odstavek 149.b člena ZKP), temveč ga lahko po tretjem odstavku 149.b člena ZKP pridobi tudi policija neposredno od operaterja.
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da ni šlo za spremembo tožbe, saj uveljavlja en tožbeni zahtevek na plačilo, res da iz različnih pravnih podlag
Tožeča stranka uveljavlja v okviru istega historičnega dogodka en tožbeni zahtevek na plačilo istega denarja. Če je spremenila ali dodala pravno podlago tožbenega zahtevka ni spremenila tožbe.
oprostitev plačila sodnih taks - izredna denarna socialna pomoč - kriteriji za presojanje taksne oprostitve
Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.
OZ člen 82, 204, 349, 349/1, 776, 776/1. ZPP člen 7.
pogodba o naročilu - povrnitev stroškov - zapadlost obveznosti - prepovedana gestija - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - sklicevanje na priloge - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - obrazložitev ugovora zastaranja - dokazna ocena - razlaga jasnih pogodbenih določil - plačilo DDV
Med stroške, ki so v zvezi z opravljanjem posla, in do povrnitve katerih je mandatar upravičen na podlagi prvega odstavka 776. člena OZ, spadajo tudi zneski, ki jih je mandatar plačal svojemu sopogodbeniku na podlagi posla, ki ga je sklenil (v svojem imenu in) za račun naročnika. Torej tudi obratovalni stroški, ki jih je za račun naročitelja plačal dobavitelju blaga oziroma storitve.
Toženka je od mandatne pogodbe odstopila, zaradi česar je pogodba s potekom odpovednega roka prenehala. Od takrat dalje tožnica za plačevanje obratovalnih stroškov za toženko ni imela nobene podlage. Kar jih je plačala, jih je plačala kljub izrecni (odpovedi) prepovedi toženke in že zato iz teh poslov, skladno z določbo 204. člena OZ, ni pridobila nobenih pravic poslovodje brez naročila.
Dokazi (računi dobaviteljev in izpiski prometa na računu) ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede stroškov, ki naj bi jih tožnica v posameznem mesecu plačala za toženko. To, da bi med dokazi iskalo in izbiralo pomembna dejstva, tudi ni naloga sodišča.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - električni podzemni daljnovod - služnostna pravica - upravna odločba - opis poteka služnostne poti - izgradnja kablovoda - določenost trase - načelo sorazmernosti - podzemni kablovod
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank.
Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
OZ člen 101, 240, 661, 662. ZDDV-1 člen 41, 41/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 54.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - pomanjkljivost zemljišča - v čem je odgovornost - opustitev pojasnilne dolžnosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - informativni dokaz - dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
Če ima izgotovljeni objekt napako, se domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Zaradi tega naročniku vzrokov za napako niti ni treba ugotavljati. Domnevo, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, mora zato ovreči izvajalec sam, neodvisno od naročnikovih konkretnih očitkov. Izvajalec se ne more razbremeniti svoje pojasnilne dolžnosti z dokazovanjem, da je bil naročnik opozorjen že s strani projektanta. Četudi je šlo za manj zahtevno gradbo, pri kateri izdelava geomehanskega poročila ni običajna, je treba tudi v takem primeru (in morda še posebej v takem primeru) investitorja posebej opozoriti na tveganja, ki jih prevzema, če se loti gradnje brez geomehanskega poročila. Pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev, če gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja,
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - društvo kot stranka postopka
V obravnavanem primeru vrednost spora ne presega zneska 20.000,00 EUR. Prav tako tudi ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka društvo. Društva niso navedena med subjekti iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, za katera se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
Toženka se je z dednim dogovorm zavezala poplačati vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, ki bi sicer sorazmerno odpadli na oba tožnika. Zaradi neizpolnitve te pogodbene zaveze tožnikoma odgovarja za škodo po drugem odstavku 239. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020872
OZ člen 147, 147/2, 178, 183. ZPP člen 213.
odgovornost delodajalca - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - kršitev osebnostne pravice - upravnik - upravljanje večstanovajskih stavb - izjava v medijih - protipravnost izjav - korupcija - dokazno breme - profesionalna skrbnost - nepotreben dokaz
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v konkretnem primeru spregledalo, da se drugotoženka sama ukvarja z dejavnostjo upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov, saj presoja sodišča prve stopnje o prispevku prvotoženca k razpravi o konkurenčnosti poslovanja upravnikov na trgu in o ekonomski upravičenosti za stanovalce izhaja ravno iz te predpostavke. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati, da sporna vsebina izjave pomeni diskreditiranje delovanja tožeče stranke. Ni namreč mogoče pričakovati, da se pravna oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo upravljanja stavb, ne sme sklicevati na odzive ljudi o izkušnjah z različnimi upravniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00022514
ZPP člen 155, 184, 184/2.. ZDR-1 člen 2, 202.. ZJU člen 22, 22/2.. ZObr člen 98, 100a.. ZDSS-1 člen 42.. ZSSloV člen 56.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 49.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba tožbe - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatek
Sodišče je del zahtevka (glede katerega tožnik tožbe ni umaknil) v posledici izpolnitve pravilno zavrnilo, kar pa ne daje podlage za priznanje stroškov postopka v zvezi s tem.
zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji pogodbe - razlaga določb splošnih pogojev - uporaba vozila - namen uporabe - vožnja - športna vožnja - vožnja po dirkališču (avtodromu)
Vožnja na dirkališču je vadbena vožnja, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi. Iz zavarovalnega kritja je izključena le vadbena vožnja z elementi športne prireditve, ne pa vsake vrste vadbena vožnja.
Zatrjevana škoda je nastala pri uporabi vozila, za katero je izključeno zavarovalno kritje.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
popravni sklep - dopolnjen pravni pouk - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo
S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju, je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora zoper pravno nasledstvo, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa