CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020965
ZPP člen 189, 189/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 352. ZASP člen 81, 168.
avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pravna praznina - ugovor zastaranja - litispendenca - deljiva terjatev - istovetnost denarnih zahtevkov - sklepčnost tožbe - zakonske zamudne obresti
Nastalo pravno praznino je treba zapolniti s pomočjo nadomestila, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del. To nadomestilo zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožnik upravičen upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v RA in TV programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR) lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih (0,03 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023187
ZPP člen 11, 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17.
predlog za obnovo postopka - odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Tožena stranka bo v vsakem primeru dolgovano sodno takso (za predlog za obnovo postopka) morala poravnati prostovoljno ali v postopku izvršbe (ki je očitno že v teku), stališče sodišča prve stopnje, da ji ti stroški dejansko niso nastali, je napačno. Stroški sodne takse spadajo med za pravdo potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Tožena stranka je, glede na to, da je s predlogom za obnovo postopka uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena ne le do povračila stroškov zastopanja, ampak tudi do povračila vseh stroškov sodne takse po odmeri sodišča, čeprav sodne takse dejansko še ni v celoti plačala.
denarna odškodnina - imisije - krajevno običajna meja imisij - razgled - hrup - dovozna pot - parkirišče - osvetljen objekt - odvzem svetlobe
Tožeča stranka je tista, ki mora napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna in med drugimi nepremičninami.
Res je, da je pravnomočna (dajatvena) sodba izvršilni naslov, ki upniku omogoča, da po pravilnih izvršilnega postopka doseže njeno prisilno izpolnitev. Ker pa je tudi v postopku izvršbe vodilno načelo dispozitivnosti, je od upnika odvisno, ali bo izterjal, kar mu je bilo prisojeno. Pravnomočna sodba sicer veže pravdni stranki, vendar le dotlej, dokler se ne sporazumeta drugače. Tudi judikatne terjatve so namreč lahko predmet poravnave (prvi odstavek 1053. člena OZ). Upnik in dolžnik se torej lahko veljavno sporazumeta drugače, kot je odločilo sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ker pravdno dejanje stranskega intervenienta nasprotuje pravdnemu dejanju stranke same, vložena pritožba ne more imeti pravnega učinka in je posledično nedovoljena (četrti odstavek 201. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vprašanje, ali ima tožeča stranka veljavno koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, v predmetnem postopku predstavlja predhodno vprašanje.
Ker je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zadržanju odločitve Vrhovnega sodišča in ker sta tudi po oceni pritožbenega sodišča vprašanji (veljavnost koncesije in vprašanje veljavnosti koncesijske pogodbe) povezani, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo predmetni postopek do rešitve ustavne pritožbe.
V juliju 2010 so bila razmerja, v katerih je kreditojemalec potrošnik, urejena z ZPotK. Predpisoval je obvezne sestavine hipotekarne kreditne pogodbe in sklenitev tovrstne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Kreditojemalec (potrošnik) je bil posebej varovan, saj je bilo nično vsako pogodbeno določilo, ki je bilo v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika; v primeru nejasnih in nepopolnih določil so se uporabljale določbe ZPotK in drugih predpisov, ki so ugodnejše za potrošnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025555
ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 26, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 4, 4/2, 6, 6/1, 25, 25/1.
obrazložitev sodbe - kršitev postopka - relativna procesna kršitev - uporaba prisilnih sredstev - denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega - odškodninska odgovornost države - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - protipravnost ravnanja policistov - smrt zaradi bolezni in mučenja - epileptični napadi - izvedensko mnenje - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje, ki v obrazložitvi sodbe ene od navedb ni povzelo, je kršilo pravila postopka. Ta procesna kršitev pa ni vplivala na odločitev, saj zatrjevano dejstvo pri obravnavanju zahtevka in v razlogih ni bilo spregledano.
Ker je bila uporaba prisilnih sredstev zoper zapornika nujna in sorazmerna, ni prišlo do kršitve 34. člena Ustave RS, na podlagi katere ima vsakdo pravico do dostojanstva in varnosti.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
razveza zakonske zveze - narok v odsotnosti stranke - vabilo na narok - pravica do izjave stranke - plačilo preživnine - predlog za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožničina plača po pogodbi o zaposlitvi je bila 824,02 EUR, kar pomeni, da so bila sredstva za tožničino plačo celo v celoti zagotovljena, kar pa kaže tudi že na neutemeljenost odpovednega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020927
OZ člen 33, 33/5, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 247, 247/1, 247/2, 251, 251/4. ZPP člen 155.
predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - pogodbena kazen za zamudo - nesklepčnost - pogodbena odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - stroški odgovora na pritožbo
Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
umor - umor na zahrbten način - verbalno nadlegovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zanesljivo zaključilo, da je obdolženec zaradi okoliščin, ki so že opisane, oškodovanca umoril na zahrbten način. V svojem stanovanju se je obdolženec pogosto "drl" na oškodovanca in ga zmerjal, kar pa je oškodovanec mirno prenašal in mu verbalna agresija očitno ni predstavljala resne nevarnosti zoper življenje in telo. Oškodovanec se je tako v obdolženčevem stanovanju počutil kot doma in prav zaradi te domačnosti ter nepogojnega zaupanja obdolžencu, čeprav je že prej večkrat doživel obdolženčevo verbalno nasilje, ni slutil preteče mu nevarnosti. To zaupanje pa je obdolženec izkoristil in oškodovanca z enim zamahom noža, ko mu je ta kazal hrbet, zabodel. Oškodovanec ni utrpel obrambnih poškodb, kar tudi napotuje na pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec zaradi že obrazloženih okoliščin oškodovanca presenetil in ga zabodel, pri čemer je potrebno še upoštevati, da se je obdolženec po izvršenem dejanju trudil nož skriti in ko je kot priča zaslišana N.D. iz NFL na tem nožu (sled št. 39) ugotovila na rezilu kri oškodovanca, na njegovem ročaju pa biološko sled obdolženca.
Kar se tiče komisijske pogodbe pa je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno, nedvoumno in prepričljivo obrazložilo, da je šlo za komisijsko pogodbo v razmerju med toženo stranko kot komisionarjem in med dobaviteljem vozila kot komitentom. Da je šlo v razmerju med pravdnima strankama za prodajno pogodbo je sodišče izrecno potrdilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je obrazložilo, da ima v primeru prodajne komisije komisionar (tožena stranka) v razmerju do druge pogodbene stranke (tožeče stranke) položaj prodajalca, druga pogodbena stranka (tožeča stranka) pa položaj kupca. Nobenega dvoma ni, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe popolnoma jasno izhaja, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno pogodbo. Tožena stranka v tem poslu nastopala v dveh vlogah in sicer v vlogi komisionarja v razmerju z dobaviteljem vozila kot komitentom po komisijski pogodbi, kot jo ureja OZ v 798. členu in naslednjih in v vlogi prodajalca vozila v razmerju s tožečo stranko kot kupcem po prodajni pogodbi, ki jo ureja OZ v členu 435 in naslednjih in zgolj slednje je relevantno za odločitev v tej zadevi, saj je stranka prodajne pogodbe zgolj komisionar, torej tožena stranka in ne komitent - dobavitelj vozila.
ureditev meje - javno dobro - kataster - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - določitev meje po obstoječem dejanskem stanju
V primeru, ko meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru ni mogoče določiti po stanju, kot ga izkazuje kataster, je treba mejo določiti po obstoječem dejanskem stanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020709
ZPP člen 8. ZOZP člen 7. ZPrCP člen 110, 110/3.
izguba zavarovanih pravic - zapustitev kraja nesreče - obvestilo policiji o prometni nezgodi
S tem, ko je toženec zapustil kraj nesreče, ne da bi nudil podatke drugemu udeležencu ali policiji ter se na kraj nesreče vrnil čez približno uro in pol, vmes pa je njegovo vozilo na domačem naslovu že izsledila policija, ni mogoče šteti, da je ravnal v skladu s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP in relevantnimi splošnimi pogoji.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine - ugovor dolžnika - razlogi za ugovor, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - predmet izvršbe - res extra commercio - javna cesta - kategorizirana javna cesta - načelo konktradiktornosti - pravica do izjave - nepotreben dokaz
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Javna cesta je opredeljena s kategorizacijo. Za odločitev v predmetni zadevi je torej bistveno, da predmetna nepremičnina ni kategorizirana kot javna cesta in torej ne gre za nepremičnino, preko katere bi potekala cesta, ki bi bila kategorizirana kot javna cesta.