razmerja med solastniki - postopek za delitev solastnine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - soglasje - soglasje strank - naknaden preklic soglasja
Če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.
tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - električni podzemni daljnovod - služnostna pravica - upravna odločba - opis poteka služnostne poti - izgradnja kablovoda - določenost trase - načelo sorazmernosti - podzemni kablovod
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank.
Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predmet dedovanja - zapuščina - last občine - stroški vzdrževanja groba - pogrebni stroški
Zakon ne daje podlage za sklep, da imajo terjatve dediča iz naslova stroškov oskrbe zapustnikovega groba prednost pred omejitvijo dedovanja v korist občine. Gre za dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustnikovi smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. Predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku so le, kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bodo nosili. V nasprotnem primeru so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025555
ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 26, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 4, 4/2, 6, 6/1, 25, 25/1.
obrazložitev sodbe - kršitev postopka - relativna procesna kršitev - uporaba prisilnih sredstev - denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega - odškodninska odgovornost države - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - protipravnost ravnanja policistov - smrt zaradi bolezni in mučenja - epileptični napadi - izvedensko mnenje - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje, ki v obrazložitvi sodbe ene od navedb ni povzelo, je kršilo pravila postopka. Ta procesna kršitev pa ni vplivala na odločitev, saj zatrjevano dejstvo pri obravnavanju zahtevka in v razlogih ni bilo spregledano.
Ker je bila uporaba prisilnih sredstev zoper zapornika nujna in sorazmerna, ni prišlo do kršitve 34. člena Ustave RS, na podlagi katere ima vsakdo pravico do dostojanstva in varnosti.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
objektivna odgovornost - sopotnik v avtomobilu - dokazna ocena - kraj škodnega dogodka - način nastanka poškodb
Sodna praksa je zavzela stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku ni mogla nastati na zatrjevani način, predstavlja dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na „drugačen način“ neizogibno vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
Ker pravdno dejanje stranskega intervenienta nasprotuje pravdnemu dejanju stranke same, vložena pritožba ne more imeti pravnega učinka in je posledično nedovoljena (četrti odstavek 201. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vprašanje, ali ima tožeča stranka veljavno koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, v predmetnem postopku predstavlja predhodno vprašanje.
Ker je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zadržanju odločitve Vrhovnega sodišča in ker sta tudi po oceni pritožbenega sodišča vprašanji (veljavnost koncesije in vprašanje veljavnosti koncesijske pogodbe) povezani, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo predmetni postopek do rešitve ustavne pritožbe.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
ZPP člen 249, 337. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 47, 47/1, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-3, 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - prepozno navajanje dejstev
Pritrditi je treba izvedencu, da sodišče ne razpolaga s strokovni znanji in da ZPP zato predvideva izvedbo dokaza s strokovnjakom, ki je izvedenec. Tega istega argumenta pa ni mogoče uporabiti, ko gre za nalogo, ki jo ima sodišče, ko odmerja izvedenčevo nagrado.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 5, 9, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b.
odvzem otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - uporaba mednarodne konvencije - postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - zahteva za vrnitev otroka - listispendenca - ugovor litispendence - otrokovo običajno prebivališče - otrokova korist - resna nevarnost
Dolžnica ni zmogla dokaznega bremena glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haaške konvencije). Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozile otrokovo korist ter bi na primer bil otrok lahko deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja. Izvedeni dokazi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage, da bi bil upnik nasilen do štiriletne deklice. Zatrjevano, nedokazano vlečenje za ušesa in tepež po riti ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako dolžnica niti ne navaja, da organi države Belgije (policija, skrbstveni organ, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito deklice po njeni vrnitvi.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - rok - umik dokaznega predloga - nezaložitev predujma za izvedenca
Ker izvedenka z umikom dokaznega predloga in dejstvom, da tožena stranka ne bo založila predujma, ni bila seznanjena, je izdelala izvedeniško mnenje in s tem so nastali stroški. Ker je tožeča stranka predlagala ta dokaz in založila predujem, v taki procesni situaciji mora nositi plačilo predujma.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnica že v predlogu ni podala zadostnih navedb glede vseh, tj. drugih delov premoženja, na katere je želela seči s predlogom za zavarovanje in ji je sodišče prve stopnje (v tem delu nepravilno) sledilo in začasno odredbo v celoti sploh izdalo. Zato so brezpomembne pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za razbremenitev ostalih nepremičnin.
Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.
ZIZ člen 189, 189/4, 197, 198, 207, 208. ZPP člen 286b, 294, 343, 343/4, 406, 407.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila terjatev - načelo javnosti - razdelitveni narok - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - pravni interes za pritožbo
V predmetni zadevi pritožba sicer pravilno opozarja, da se na podlagi 197. člena ZIZ najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in ne davek na promet nepremičnin, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Ker pa so bili kljub temu poplačani tudi vsi stroški izvršilnega postopka, ki bi sicer morali biti na prvem mestu poplačila (poplačane so bile delno celo terjatve upnikov), navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost konkretnega poplačila.
V predmetni zadevi, ko gre za prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti (čeprav gre v eni od zadev tudi za preživninsko zadevo) ne gre za nobenega od primerov, ki bi upravičevali izključitev javnosti. Izvršilni postopek za izterjavo preživnine namreč ne spada med zakonske spore ali spore iz razmerij med starši in otroki po 406. členu ZPP.
ZPP člen 306, 306/3. ZGD-1 člen 609, 609/1, 609/6, 614, 614/1.
predujem za stroške poravnalnega odbora - preuranjen sklep - možnost sklenitve sodne poravnave - mnenje poravnalnega odbora - stroški pritožbenega postopka - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o višini predujma, ki ga je nasprotni udeleženec dolžan plačati za stroške poravnalnega naroka.
Predlagatelj je predlagal, da udeleženca, v izogib stroškom postavitve poravnalnega odbora, najprej sama poskusita doseči sporazumno rešitev. Postavitev poravnalnega odbora je torej predlagal šele podredno, v primeru, da bi nasprotni udeleženec odklonil predložitev zahtevane dokumentacije oziroma če dogovor ne bi bil mogoč. Iz tega razloga je poziv za plačilo predujma za stroške poravnalnega odbora preuranjen.
Sodišče prve stopnje je razsodilo na podlagi obtožbe, potem ko jo je državna tožilka, po ponovnem zaslišanju obdolžencev in prič, v nebistvenem spremenila, in ko sta obdolženca spremenjeni obtožni predlog prejela ter na glavni obravnavi izjavila, da ga razumeta, da v svoj zagovor ničesar več ne dodajata in da vztrajata pri podanih zagovorih. Tega, da je v ponovljenem postopku dovolilo spremembo obtožbe in kako jo ocenjuje, v sodbi ni bilo dolžno pojasnjevati. Iz okoliščine, da je takšni obtožbi sledilo in obdolženko spoznalo za krivo, je razvidno, da je ocenilo, da je sprememba dopustna in da ji ni v škodo, saj sicer na njeni podlagi ne bi razsodilo.
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ko kljub dejstvu, da so podani vsi zakonski znaki silobrana po 22. členu KZ-1, te določbe ni uporabilo in obdolženke ni oprostilo. Kršitev kazenskega zakona ni podana, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da obdolženka ni ravnala v silobranu, sicer pa pritožba tudi s to trditvijo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitve kazenskega zakona.
Pogojna obsodba je bila vpisana v kazensko evidenco in sodišče prve stopnje bo moralo odrediti njen izbris (kar bi sicer moralo storiti že ob razveljavitvi sodbe) ter odrediti vpis nove pogojne obsodbe. Navedena situacija pa ne pomeni, da je obdolženka kazen prestala, kot trdi pritožba. Vpisa v kazensko evidenco ni mogoče enačiti s prestajanjem nepogojne zaporne kazni, zaradi poteka preizkusne dobe po prvi sodbi pa tudi ni sprejemljiva pritožbena razlaga, da je obdolženka izrečeno kazen prestala.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - dodatna zapuščina - pravni interes udeležencev postopka - dedni dogovor - zapuščinska obravnava - dvom v procesno sposobnost stranke - veljavnost pooblastila - nujne sestavine pritožbe - stroški zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče mora opraviti presojo o tem, kakšna je bila volja dedičev do kasneje najdenega premoženja že ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju, če so dediči tedaj sklenili dedni dogovor.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko stanje
Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.