nerazumljiv izrek sodbe - pravni interes za pritožbo - pravna korist za vložitev pravnih sredstev
Izrek sodbe ni nerazumljiv, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico.
Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.
ZD člen 72, 72/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - veljavnost oporoke - ustna oporoka
V konkretnem primeru, kjer je vprašljiv obstoj in izkazanost izrednih razmer, ki bi opravičevale veljavnost ustne oporoke, upoštevaje pri tem še navedbe zakonitih dedinj o neverodostojnosti oporočne priče, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje,da je pravica oporočnih dedičev manj verjetna oziroma da je bolj verjetna pravica zakonitih dedinj, ki ustne oporoke ne priznavata.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek - odškodnina za strah - poškodba pri teku
Sodišče druge stopnje soprispevek tožnika glede na ugotovljeno ocenjuje na 10 %. Ne gre spregledati, da je šlo za eksploziven hiter tek na neznanem področju, lovila se je skupina storilcev, zaradi slednjega pa je tožnik pri opravljanju svojih obveznosti bil osredotočen predvsem na njih.
Strah je bil zgolj trenuten in neznaten, saj padec ni bil silovit in v takšnih okoliščinah, da bi se tožnik lahko upravičeno zbal za svoje življenje oziroma zdravje.
Sodišče druge stopnje je po pregledu sodne prakse zaključilo, da je odškodnina za tovrstne poškodbe, kot jih je utrpel tožnik, v višini cca dveh povprečnih neto plač povsem primerljiva z drugimi podobnimi primeri za lahke telesne bolečine po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice, kjer se odmerjene odškodnine gibljejo v višini cca 2 povprečnih plač (II Ips 644/2007, II Ips 61/2009 z dne 18. 6. 2009).
delni umik tožbe - stroškovna odločitev - uspeh strank v postopku
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZZZDR člen 12, 20. ZUPJS člen 10, 10/5.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - zakonska zveza
Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/2.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase - osnova za izračun nadomestila
Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Nadomestilo je izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vsakemu poklicno skrbnemu bančnemu uslužbencu jasno, da ima lahko napačen podatek o naslovu komitenta za slednjega negativne posledice, saj banka dokumentacijo pošilja po pošti in se lahko zgodi, da česa ne bo prejel oziroma bo prišlo v neprave roke, kar se je tudi zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je uslužbenka prvotožene stranke pri urejanju spremembe tožnikovega naslova napisala napačni naslov in da vsekakor gre za dejanje, ki utegne povzročiti škodo in tudi dejansko jo je in zato gre za nedopustno ravnanje, za katerega kot njen delodajalec po določbi prvega odstavka 147. člena OZ odgovarja prvotožena stranka.
Za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi napačno izvedene poštne storitve, zakon vzpostavlja odgovornost izvajalca poštnih storitev (1. točka prvega odstavka 50. člena ZPSto-2).
Prenos poštnih pošiljk ima po mnenju pritožbenega sodišča bistvene lastnosti prevozne pogodbe, kot je to opredeljeno v 666. do 703. členu OZ.
spor majhne vrednosti - register upravnikov - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - stroški upravljanja - obstoj obligacijskega razmerja - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva
Nemogoče je namreč dokazati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo, v predmetnem postopku obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je tako predložil listino, iz katere izhaja, da je obligacijsko razmerje med strankama prenehalo, medtem ko tožnica nasprotnega ni dokazala.
vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje, ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.
delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1 stori, kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga. Opis dejanja je obdolženki očital prvo izvršitveno obliko, torej da je v izvršbi zavestno izterjala več, kot je bil dolžnik (sedaj oškodovanec) dolžan plačati. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je obdolženka kot upnica v izvršilnem postopku zoper oškodovanca oziroma dolžnika vložila izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine in mu priložila izvršilni naslov – poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 5. 2008, opr. št. N 202/2008, pri tem pa vedela, da je z istim oškodovancem 31. 8. 2011 sklenila novo sodno poravnavo, opr. št. N 472/2011, ki jo je zamolčala ter v kateri je bil povsem spremenjen dogovor med staršema o dodelitvi mld. Ž. S. v vzgojo in varstvo, spremenjen preživninski zavezanec in preživninska obveznost, s čimer je bila dejansko prejšnja sodna poravnava z dne 6. 5. 2008 razveljavljena, ji ni mogoče slediti v pritožbenih navedbah, da naj bi šlo zgolj za civilni postopek med upnikom in dolžnikom.
OZ člen 131, 171. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 9, 19. ZPP člen 340, 341.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - temelj odškodninskega zahtevka - deljena odgovornost za škodo - subjektivna odškodninska odgovornost - neustrezna delovna oprema - varnost in zdravje pri delu - nevarna stvar - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Zgolj dejstvo, da je priklopno vozilo izpolnjevalo varnostno - tehnične zahteve za uporabo v cestnem prometu in je imelo veljavno prometno dovoljenje namreč še ne pomeni, da je sporni zabojnik tudi predstavljal ustrezno oziroma primerno delovno sredstvo, varno za uporabo.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 121, 121/1. ZPP člen 298, 298/4, 365, 365-1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavo združilo postopka, ki sta oba še v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do teh navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi odpredeli.
ZZK-1 člen 124.. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200, 200/4.
zaznamba razlastitvenega postopka - pogoji za vpis zaznambe postopka - začetek postopka razlastitve
Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razpis predobravnavnega naroka - zahteva za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dopustnost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe
Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
Šele z obvestitvijo dolžnika nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako oziroma na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel.
odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lestev
Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.