delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do teh navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi odpredeli.
spor majhne vrednosti - register upravnikov - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - stroški upravljanja - obstoj obligacijskega razmerja - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva
Nemogoče je namreč dokazati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo, v predmetnem postopku obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je tako predložil listino, iz katere izhaja, da je obligacijsko razmerje med strankama prenehalo, medtem ko tožnica nasprotnega ni dokazala.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vsakemu poklicno skrbnemu bančnemu uslužbencu jasno, da ima lahko napačen podatek o naslovu komitenta za slednjega negativne posledice, saj banka dokumentacijo pošilja po pošti in se lahko zgodi, da česa ne bo prejel oziroma bo prišlo v neprave roke, kar se je tudi zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je uslužbenka prvotožene stranke pri urejanju spremembe tožnikovega naslova napisala napačni naslov in da vsekakor gre za dejanje, ki utegne povzročiti škodo in tudi dejansko jo je in zato gre za nedopustno ravnanje, za katerega kot njen delodajalec po določbi prvega odstavka 147. člena OZ odgovarja prvotožena stranka.
Za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi napačno izvedene poštne storitve, zakon vzpostavlja odgovornost izvajalca poštnih storitev (1. točka prvega odstavka 50. člena ZPSto-2).
Prenos poštnih pošiljk ima po mnenju pritožbenega sodišča bistvene lastnosti prevozne pogodbe, kot je to opredeljeno v 666. do 703. členu OZ.
ZZK-1 člen 124.. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200, 200/4.
zaznamba razlastitvenega postopka - pogoji za vpis zaznambe postopka - začetek postopka razlastitve
Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razpis predobravnavnega naroka - zahteva za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dopustnost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe
Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.
ureditev meje - sodna ureditev meje - mejni spor - pravica do izjave - vročitev poziva na odgovor
Pri pravem mejnem sporu gre za spor o poteku meje, medtem ko pri mejnem sporu ne gre za spor o poteku meje, saj potek meje ni sporen, pač pa se postavlja vprašanje temelja posebnega pravnega naslova, kot je na primer priposestvovanje in gre torej za klasični lastninskopravni spor. Za mejni spor gre, če obstaja spor o tem, ali neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli, zanj pa je značilno, da izvira iz nejasnosti o tem, kje meja poteka. Zato je treba posebno pozornost nameniti navedbam udeležencev in ugotoviti, ali je zanje sporen potek meje in je zato prišlo do spornega mejnega prostora ali pa sam potek meje ni sporen, ampak so stranke v sporu glede površine, ki je v nekem delu omejena s sicer nesporno mejo.
tožba na izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - pravni naslov za bivanje v stanovanju - upravičenje do posesti - najemna pogodba - kupoprodajna pogodba - dokazovanje
Ker sta torej tožnika izključna lastnika sporne nepremičnine, toženec pa je v njej brez veljavnega pravnega naslova, sta tožnika upravičena zahtevati vračilo nepremičnine (92. člen SPZ). Posestnik (v konkretnem primeru toženec) ima pravico odkloniti izročitev stvari lastniku le, če izkaže, da je do posesti upravičen (93. člen SPZ). Tega toženec ni dokazal, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na izpraznitev in izročitev nepremičnine v roku 60 dni pravilno ugodilo.
Zoper sodbo višjega sodišča, ki potrdi sodbo sodišča prve stopnje, ni pritožbe. Res Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. Tožencu ta ustavna pravica ni bila kršena, saj je imel pravico do pritožbe zoper sodbo, izdano v tej zadevi, ki jo je tudi izkoristi in je o njej pristojno sodišče tudi vsebinsko odločalo.
stranska intervencija - naknadno sosporništvo na aktivni strani - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - zavrženje nedovoljene pritožbe - napačen pravni pouk
Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani tudi ni dolžno odločiti s sklepom. Še več, morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo. Ker sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, saj za takšno odločitev ni imelo zakonske podlage, je jasno, da takšen sklep ne more imeti nobenega vpliva na procesni položaj in pravice tožene stranke, zato ta nima pravnega interesa za svojo pritožbo. Tožena stranka ob navedenem ni upravičena do vsebinskega obravnavanja pritožbe, čeprav je upoštevala pravni pouk, s katerim je sodišče prve stopnje opremilo svoj sklep. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
Izbiro socialno varstvenega zavoda, oziroma pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr pa opravi sodišče in ne sodni izvedenec psihiater. Glede na zgoraj obrazloženo je osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, mogoče sprejeti in tudi premestiti iz psihiatrične bolnišnice le v verificiran varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trditveno in dokazno breme
Predlagateljici trditev in konkretiziranih navedb o podanem vsiljevanju in zalezovanju nasprotnega udeleženca nista podali, zato ukrepov tudi ni mogoče utemeljiti s prvič v pritožbi podanimi navedbami, da prva predlagateljica živi v strahu, da si ne upa iz šole do avtobusne postaje, da jo je strah, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval oziroma celo ugrabil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020824
SPZ člen 116, 116/1, 116/1-1. ZPP člen 451, 452, 453.
gospodarski spor majhne vrednosti - etažna lastnina - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - ključ delitve stroškov - posel izrednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - sklepčnost - odločanje - soglasje vseh etažnih lastnikov - trditveno breme - prepozne navedbe - višina tožbenega zahtevka - konkretizacija
Predpisane vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih iz 116. člena SPZ se v osnovi delijo na dva vsebinska sklopa: določbe, ki konkretizirajo splošne pravice in dolžnosti etažnih lastnikov na njihovih posameznih in skupnih delih, ter določbe, ki odstopajo od zakonske predvidene ureditve in bolj ali manj spreminjajo lastninska upravičenja, določena z zakonom, pri katerih je zato pravnopolitično utemeljeno, da ima vsak od etažnih lastnikov načeloma pravico veta. Sprememba zakonsko predvidenega ključa delitve stroškov tako predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato ga je treba šteti kot posel izrednega upravljanja, zanj pa se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov. Ker takšno soglasje za sprejem Sporazuma o spremembi akta o ureditvi medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni bilo doseženo, sporazum v tej posledici ni uspel derogirati načina delitve stroškov, sprejetega v (prvotnem) Aktu o ureditvi medsebojnih razmerij in njegovi Prilogi št. 1, zato je potrebno slednjega šteti za pravno veljavni in relevantni ključ delitve stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00020638
ZPP člen 155, 155/1, 236, 236a, 236a/1, 236a/5. ZDDV-1 člen 82. Odvetniška tarifa (2015) člen 39.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - računovodske storitve - vezanost na dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - pisna izjava priče - obvezni podatki na računu - potrebni pravdni stroški - nagrada za posvet in konferenco s stranko - nagrada za pregled listin
Glavna obravnava ni obligatorna, zato bi morali pravdni stranki izrecno predlagati izvedbo naroka, česar pa nobena od njiju ni storila.
Ker pisna izjava ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa člena 236.a člen ZPP, niti izjavi, ki bi jo predlagana priča podala ob priložnosti neposrednega zaslišanja.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da bi morali izdani računi vsebovati tudi zapis obdobij knjiženja, zaradi česar jih je po pritožničinem mnenju potrebno šteti za neustrezne. Obvezne podatke na računu določa 82. člen ZDDV-1 in kot takšno sestavino določa le navedbo količine in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev.