Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o škodi, ki je posledica omejitve predlagateljeve lastninske pravice zaradi ustanovitve služnosti v javno korist s pravnomočno odločbo. Ostala zatrjevana škoda (zmanjšana tržna vrednost sosednjih nepremičnin, upad poslovnih prihodkov, škoda zaradi sevanja in zmanjšana kakovost življenja) zato ne more biti predmet nepravdnega postopka.
poslovna sposobnost pogodbenika - dokazni standard prepričanja - nižji dokazni standard - pravdna sposobnost stranke
Zaradi posebnih okoliščin primera oziroma zaradi značilnosti tožnikove bolezni, pri kateri gre za večletno menjavanje faz bipolarne motnje, je dokazni standard prepričanja dejansko nedosegljiv, zato je sodišče lahko štelo, da je relevantno dejstvo dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Iz zatrjevanih dejstev nesporno izhaja, da sta pravdni stranki sklenili gospodarsko pogodbo, ki jo je tožeča stranka v celoti izpolnila, tožena stranka pa računov ni plačala. Tožena stranka je dolžna plačati račune (drugi odstavek 442. člena OZ). Njena dolžnost izpolnitve obveznosti plačila pa izhaja že iz splošne določbe 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
ZD člen 131, 131/2, 192, 192/2. ZZZDR člen 187, 194, 197, 211.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - gozdna zemljišča - ocena vrednosti premoženja
Dolžnica ni prepričala pritožbenega sodišča o taki vrednosti njenih nepremičnin, ki bi pred prodajo na javni dražbi terjala ocenitev njihove vrednosti po pooblaščenem ocenjevalcu. Zadostuje, da je vrednost premoženja ocenila upraviteljica s pomočjo podatkov GURS-a in mnenja sodnega izvedenca. S tem pa se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje pri določitvi izklicne cene pri prodaji na javni dražbi podlago za odločitev v oceni vrednosti, ki jo je sodišču posredovala stečajna upraviteljica.
spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znak kaznivega dejanja - duševna motnja - duševna prizadetost - duševna manjrazvitost - spolno življenje - pravica odločanja o spolnem življenju
Oškodovanka, katere duševno stanje je sicer lažje okrnjeno, ustrezno razume pomen spolne nedotakljivosti, se v vsakdanjih življenjskih situacijah zna postaviti zase in je (primerno svojemu intelektualnemu primanjkljaju) tudi sposobna sprejemati odločitve. Zgolj na podlagi okoliščin, da je lažje duševno manjrazvita, osebnostno preprostejša in na nivoju 9-12 letnega otroka, še ni mogoče sprejeti zaključka, da se obtožencu prav iz tega razloga v času obravnavanega dogodka ni mogla upreti, kot to zaključuje sodišče prve stopnje in kar je bistveni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 428, 428/2, 432, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 9, 9/1, 9/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pravica do pritožbe - obvestilo državnega organa - začetek postopka po uradni dolžnosti
V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.
začasni zastopnik - nagrada zakonitega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - pravdni strošek - predlog za postavitev začasnega zastopnika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, v obravnavani zadevi pa odvetnica (začasna zastopnica) tudi ne izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, zato ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 17. člena ZOdv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00023546
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbe - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi - vrnitev v novo sojenje - odločilna dejstva - zmotna uporaba materialnega prava
Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.
Skladno z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank (7. člen ZPP). Neumesten je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo toženke in priče D. S., saj toženka izvedbe teh dokazov ni predlagala. Poleg tega se brez opravičila ni odzvala niti vabilu na glavno obravnavo, s čimer je sama onemogočila svoje zaslišanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021937
ZPP člen 7, 8, 262, 262/2. OZ člen 15, 52, 58. SPZ člen 49.
dokazna ocena - prosta dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - izostanek stranke z naroka - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje volj - vsebina dogovora - ustna pogodba - realizirana prodajna pogodba - načelo afirmacije pogodb - obličnost pogodbe - veljavnost pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - izročitev v last in posest
Sodišče prve stopnje se je v skladu z metodološkim napotkom iz drugega odstavka 262. člena ZPP opredelilo do pomena toženčevega izostanka. Glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje zaključilo, da trditve tožnika o neobstoju ustno sklenjene kupoprodajne pogodbe niso resnične. S tem ni prevalilo dokaznega bremena na toženca, kot ta to zmotno meni v pritožbi, ampak je le ugotovilo, da je dejstva o sklenitvi prodajne pogodbe uspelo dokazati tožniku, tožencu pa jih ni uspelo ovreči.
Med tožnikom in tožencem je prišlo do dogovora o nakupu stanovanja. Pogodba je vsebovala dogovor o vseh bistvenih sestavinah, to je o ceni in predmetu prodaje, ter je bila realizirana na podlagi načela afirmacije pravnih poslov, zato pomanjkanje obličnosti dogovora, torej pisnosti pogodbe, ni vplivalo na njeno veljavnost. Ker sta pravdni stranki veljavno sklenili zavezovalni posel, ki ga je tožnik v celoti izpolnil, toženec pa ne, je utemeljen zahtevek za opravo razpolagalnega posla.
končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - nepopoln ugovor
Ker ugovor upnika C., d. o. o. ne vsebuje vsega, kar je treba, je pritožbeno sodišče pritožbi upnice L., d. o. o. sledilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki ga izpodbija, torej glede končnega seznama preizkušenih treh zaporedno navedenih terjatev.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče pritožbe, da naj bi šlo v tem sporu za (čisto) denarno terjatev, ter da bi zato tožnik v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR-1 terjatev lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, ne glede na rok iz 25. člena ZJU. Ne gre namreč za denarno terjatev v smislu določbe četrtega odstavka 204. člena ZDR-1, saj tožnik s tožbo ne zahteva po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, temveč zahteva ugotovitev, da je upravičen do napredovanja za dva plačna razreda ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju napredovanja za dva plačna razreda.
Tudi ne drži, da je tožnik upravičen do napredovanja že zgolj na podlagi predpisov, ter da tega ni potrebno posebej uveljavljati. Sodišče ne more v delovnem sporu samo "napredovati" delavca v višji plačni razred, ampak presoja zakonitost odločitve delodajalca o napredovanju, ki jo mora delavec pravočasno izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022056
ZPP člen 181, 181/3, 201, 201/1, 286, 286/3. ZFPPIPP člen 253, 253/1. OZ člen 51, 51/4, 56, 56/1, 56/2, 56/3, 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1, 87/2, 88, 88/1. ZSPDPO člen 6, 7, 23, 23/2, 23/3, 25, 25/1, 28, 28/1. SPZ člen 263, 263/2.
vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - stečaj - prijava terjatve v stečaju - stečajna masa - stvarno premoženje države - kogentne določbe zakona - prepoved manjšega pomena - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - razlaga pogodbe - domneva o popolnosti listine - enako obravnavanje udeležencev - načelo transparentnosti - sprememba predmeta pogodbe - bistvene sestavine pogodbe
Ker pravovarstveni zahtevek v tem sporu ne vsebuje terjatve, ki bi neposredno vplivala na obseg stečajne mase, ga torej ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku nad drugo toženko.
Po prvem odstavku 28. člena ZSPDPO je bilo nepremično premoženje možno dati v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo le osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni, druga toženka (niti prva toženka) pa tem zahtevam ne ustrezata, zato je sporna pogodba brez datuma v nasprotju s kogentno določbo 28. člena ZSPDPO in na podlagi določb prvega odstavka 86. člen in prvega odstavka 88. člena OZ v izpodbijanem delu nična. Glede na to, da gre pri tem za izjemo od pravila, da se nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem (26. člen ZSPDPO), torej v odplačno uporabo, pri določbi 28. člena ZSPDPO ne gre za prepoved manjšega pomena. Ta določba pa tudi ne prepoveduje sklenitve takšne pogodbe le državi, samoupravni lokalni skupnosti oz. upravljavcu njunega premoženja, saj natančno določa dokaj ozek krog subjektov, ki takšno pogodbo lahko sklenejo (določeno je namreč tudi kdo je lahko nasprotna pogodbena stranka). Zaradi navedenega pritožbeno sklicevanje prve toženke na drugi odstavek 86. člena OZ ne more biti uspešno.
Naknadno spreminjanje bistvenih elementov pogodbe o stavbni pravici pomeni tako neenakopravno obravnavanje dejanskih in potencialnih ponudnikov. Sklenitev sporne pogodbe brez datuma torej v delu, v katerem se nanaša na coni 5 in 6, krši načelo enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku in načelo preglednosti vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ker je takšno naknadno spreminjanje bistvenih elementov pogodbe v nasprotju s prisilnimi predpisi, je na podlagi določb prvega odstavka 86. člen in prvega odstavka 88. člena OZ nično.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v stečaju - glavni insolvenčni postopek - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - kogentne zakonske določbe - nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Glede na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
Pritožnik ne more kogentnih zakonskih določb obiti s pritožbenimi trditvami, da gre v tem primeru za podobno situacijo kot v primeru, ko se banki, torej organizaciji plačilnega prometa, kot dolžnikovemu dolžniku naloži plačilo upnikove terjatve.
Ker izdana menica ni bila indosirana, ni postala abstraktna; kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom. Ker je menična obveznost ostala kavzalna (vezana na temeljni posel), je tožena stranka ohranila ugovore iz temeljnega posla. V obravnavani zadevi je sporno, ali je - zaradi kavzalnosti - tudi toženčeva menična obveznost postala naturalna.
Toženec je nakazal 1.500,00 EUR, kar je celotna denarna obveznost. Dejstvo, da je poleg plačila denarnega zneska dogovorjeno tudi vračilo dela zemljišča parc. št. 1830/1 k.o. X, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo nakazilo denarnega zneska mogoče opredeliti za delno izpolnitev. Gre za dve samostojni obveznosti - denarno in nedenarno. S tem, ko je toženec nakazal denarni znesek, je želel izpolniti eno od dveh samostojnih obveznosti.