prekinitev postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe - nadaljevanje postopka - izredno pravno sredstvo - pravica do sojenja v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja - odreditev prekinitve postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Iz povzete zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Vložitev revizije zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je rešila predhodno vprašanje, ni pravno relevantno dejstvo za prekinitev postopka.
Zakonska dikcija: "ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka", je po presoji pritožbenega sodišča namenjena temu, da se lahko sodišče kljub predhodni prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja vsled spoštovanja načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, odloči, da bo predhodno vprašanje rešilo samo in s tem upoštevalo konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v stečaju - glavni insolvenčni postopek - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - kogentne zakonske določbe - nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Glede na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
Pritožnik ne more kogentnih zakonskih določb obiti s pritožbenimi trditvami, da gre v tem primeru za podobno situacijo kot v primeru, ko se banki, torej organizaciji plačilnega prometa, kot dolžnikovemu dolžniku naloži plačilo upnikove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021937
ZPP člen 7, 8, 262, 262/2. OZ člen 15, 52, 58. SPZ člen 49.
dokazna ocena - prosta dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - izostanek stranke z naroka - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje volj - vsebina dogovora - ustna pogodba - realizirana prodajna pogodba - načelo afirmacije pogodb - obličnost pogodbe - veljavnost pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - izročitev v last in posest
Sodišče prve stopnje se je v skladu z metodološkim napotkom iz drugega odstavka 262. člena ZPP opredelilo do pomena toženčevega izostanka. Glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje zaključilo, da trditve tožnika o neobstoju ustno sklenjene kupoprodajne pogodbe niso resnične. S tem ni prevalilo dokaznega bremena na toženca, kot ta to zmotno meni v pritožbi, ampak je le ugotovilo, da je dejstva o sklenitvi prodajne pogodbe uspelo dokazati tožniku, tožencu pa jih ni uspelo ovreči.
Med tožnikom in tožencem je prišlo do dogovora o nakupu stanovanja. Pogodba je vsebovala dogovor o vseh bistvenih sestavinah, to je o ceni in predmetu prodaje, ter je bila realizirana na podlagi načela afirmacije pravnih poslov, zato pomanjkanje obličnosti dogovora, torej pisnosti pogodbe, ni vplivalo na njeno veljavnost. Ker sta pravdni stranki veljavno sklenili zavezovalni posel, ki ga je tožnik v celoti izpolnil, toženec pa ne, je utemeljen zahtevek za opravo razpolagalnega posla.
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
ZD člen 32, 174, 174/1, 212. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 21.
spor o dejstvih - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - izločitev v korist potomcev - uporaba slovenskega prava
Dedinja M. J. je polovico parcele od zapustnice prejela z darilno pogodbo s 16. 12. 1985, ki je bila zemljiškoknjižno izvedena. Sama zato nima pravnega interesa na vložitev tožbe, s katero bi v svojo škodo zatrjevala ničnost oziroma navideznost te pogodbe. Odločitev sodišča, ki je na vložitev takšne tožbe napotilo sodediče, ki zatrjujejo, da spada podarjeno premoženje v zapuščinsko maso, je glede na navedeno nedvomno pravilna in tudi zadostno obrazložena.
vpis podatkov v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - pravočasnost pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Predpostavke za meritorno obravnavanje pritožbe zoper sodno odločbo so pravočasnost, popolnost in dopustnost pritožbe. Odločba, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna, to pa je tedaj, ko do poteka pritožbenega roka ni bila vložena pritožba. Pravnomočnost pa pomeni, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, stranke oziroma udeleženci postopka in sodišče pa so na pravnomočno odločitev vezani.
Ker je sodni register javna knjiga, so zaradi publicitetnih učinkov vpisov v sodni register za pravni promet pomembni podatki, ki so vanj vpisani in objavljeni ter učinkujejo zoper vse. ZSReg zato omejuje tudi izpodbijanje pravnomočnih sklepov, izdanih v postopkih za vpis v sodni register z izrednimi pravnimi sredstvi.
Know-how predstavlja znanje, izkušnje in spretnosti, ki se kot dejanska kategorija oblikujejo v toku izvajanja poslovne dejavnosti, do česar pri projektu XFS sploh ni prišlo. Tožeča stranka namreč projekta XFS nikoli ni izvedla, zato zaključek, da je bila tožeča stranka nosilec know-howa tega projekta v konkretnih okoliščinah (ko ideja ni bila realizirana, razen nekaj diagramov za internet) ni mogoč.
Delež izpolnitve zahtevka in delež pripoznave zahtevka predstavljata delež tožnikovega uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede ustavitve postopka zaradi umika tožbe za plačilo 0,34 EUR pa je relevanten tretji odstavek 154. člena ZPP, saj gre le za sorazmerno majhen del zahtevka, s katerim tožnik ni uspel. Tožnikov uspeh je tako skoraj 100 %. Zato mu je sodišče pravilno priznalo stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), v skladu z določili Odvetniške tarife.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Res je, da tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - namen ZVEtL - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - upravni akt - gradnja stavbe - namen uporabe
Obseg zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe, je treba presojati tudi z zgodovinskega vidika, in sicer po urbanističnih merilih v času gradnje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedenkino mnenje, da je v času izgradnje stavba predstavljala vrtno zasnovo, za katero je bilo v takratnem času značilno, da so si vir oskrbe priskrbeli na pripadajočem zemljišču, zaradi česar je bilo to tudi relativno obsežno. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se stavba po zasnovi ni nahajala v starem strnjenem mestnem jedru, temveč na njegovem obrobju, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Poleg tega se po določbah ZVEtL-1, ki izrecno napotuje na preteklo urejenost zemljišča, ugotavljajo pravice, pridobljene v preteklosti.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.
Pravilnik o financiranju šole v naravi (2004) člen 17.
stalna pripravljenost - učitelj - dejavnost vzgoje in izobraževanja - plačilo za dejansko delo
Pravilnik o financiranju šole v naravi v 17. členu določa, da strokovnemu delavcu šole, ki izvaja šolo v naravi, pripada: plača za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače; plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan, oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan; terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo (prvi odstavek). Ravnatelj in strokovni delavci, ki izvajajo šolo v naravi, pred izvedbo šole v naravi sklenejo pisni dogovor o številu ur dežurstva in stalne pripravljenosti v okviru izvedbe posamezne šole v naravi (drugi odstavek). Zmotno je stališče pritožbe, da prvi tožnici že na podlagi 17. člena Pravilnika pripada plačilo iz naslova stalne pripravljenosti. Pravilnik zgolj določa število možnih ur stalne pripravljenosti. Ali je stalna pripravljenost za določenega učitelja sploh potrebna, in če je, v kolikšnem obsegu ur je potrebna znotraj dovoljenega okvira, pa prepušča dogovoru med ravnateljem in učitelji, ki izvajajo šolo v naravi. Prva tožnica pa ni imela sklenjenega dogovora glede stalne pripravljenosti, kar je tudi smiselno glede na opisani sistem, po katerem so le razredničarke bile v stalni pripravljenosti.
nepremoženjska škoda - odškodnina - višina odškodnine - postkomocijski sindrom - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - starost oškodovanke - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti
Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča, da tožničine duševne bolečine, ker otrokom ne more pomagati pri domačih nalogah in igri, po naravi stvari ne morejo biti trajne, ker otroci odrastejo in zato nimajo več domačih nalog, prav tako pa za igro ne bodo potrebovali tožnice. Ugotovljene dejanske okoliščine namreč kažejo, da je zaradi posledic postkomocijskega sindroma trajno prizadeta pri opravljanju poklicnega dela in pri drugih aktivnostih v vsakdanjem življenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021523
ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 201, 201/1, 286, 286/3. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 299/4, 299/5, 301, 301/5, 301/6. SPZ člen 28, 41, 43, 43/2, 45, 45/1.
naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na novega toženca - prekluzija - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - priposestvovanje - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - dobra vera priposestvovalca
Ker se novi toženec po določbi petega odstavka 301. člena ZFPPIPP razširitvi tožbe nanj ne more upirati, zanj tudi ne velja pravilo, da mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Priposestvovanje je kot izvirni način pridobitve lastninske pravice že pojmovno izključeno, kadar je domnevni priposestvovalec že lastnik stvari na drugi podlagi (npr. s pridobitvijo lastninske pravice na izveden način).
Preklic je dopusten le iz kogentno določenih razlogov, med katerim je tudi preklic zaradi darovalčeve premoženjske stiske (539. člen) in preklic zaradi hude nehvaležnosti (540. člen).
delniška družba - odpoklic člana uprave - odpoklic predsednika uprave - nadzorni svet - hujša kršitev obveznosti - potek mandata - odpravnina - sklep nadzornega sveta - neveljavnost sklepa nadzornega sveta - utemeljeni razlogi za odpoklic
Iz zgoraj navedenega izhaja, da NS toženke tožnikov z izpodbijanim sklepom ni odpoklical iz utemeljenih razlogov po 268. členu ZGD-1. V takšni situaciji sicer drži razlog sodišča prve stopnje, da ZGD-1 ne vsebuje določb o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, vendar je ob začetni neenotnosti (novejša) sodna praksa, kot pravilno izpostavlja pritožba, dopustila presojo veljavnosti sklepa, takšno smer pa zagovarja tudi pravna teorija.3 Stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na osamljeni odločbi VS RS, da veljavnosti sklepov nadzornega sveta ni mogoče presojati, je zmotno in bi pripeljalo do tega, da bi ob veljavnosti sklepov nadzorni svet v praksi postal prevladujoči organ delniške družbe. V primerih kot je obravnavani je treba glede veljavnosti sklepov nadzornega sveta smiselno uporabiti OZ (analogna uporaba 86. člen OZ (ničnost pogodb) v zvezi s 14. členom OZ (drugi pravni posli)). Neveljaven sklep vodi k neveljavnosti odpoklica, pri čemer materialne napake sklepa (npr. njegova neutemeljenost na podlagi zakonske določbe 268. člena ZGD-1) povzročijo njegovo ničnost. Ničnost načeloma učinkuje za nazaj (ex tunc), vendar pa je treba v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ali predsednika zaradi neutemeljenih razlogov, učinke ničnosti iz razlogov pravne varnosti omejiti. Odpoklic je zato veljaven, dokler njegova njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Posledica tega pravila je v tem, da se štetje mandata, za katerega je član uprave oziroma predsednik opravljal funkcijo, ne ustavi med trajanjem sodnega spora o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, in v tem, da novi (nadomestni) član uprave lahko v vmesnem času veljavno opravlja funkcijo. Povedano drugače, tožnika se v konkretnem primeru, ko bi njun mandat po lastnih in neprerekanih navedbah v vsakem primeru, če ne bi bilo spornega odpoklica, potekel v času trajanja postopka na prvi stopnji sojenja (dne 20. 8. 2017), v družbo ne moreta reintegrirati in tudi ne moreta uspešno nasprotovati imenovanju drugega predsednika uprave, ki nenazadnje niti ni bil stranka te pravde.
dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
Zapis, da je "imel krvavo zraven levega ušesa in levega očesa; bilo mu je slabo", ne konkretizira zakonskih znakov lahke telesne poškodbe. Navedba, da je imel "krvavo" sicer lahko kaže na sled poškodbe, vendar s tem še ni določno opisano niti kateri del telesa in kako je bil poškodovan (zakonski znak: telesna poškodba) niti posledice telesne poškodbe (zakonski znak: začasna okvarjenost ali oslabljenost kakšnega dela telesa ali organa, ali začasno zmanjšana zmožnost za delo ali prizadetost oškodovančeve zunanjosti ali začasna okvarjenost zdravja). Prav tako omemba "slabosti", brez natančnejšega opisa le-te, ne predstavlja konkretizacije posledice lahke telesne poškodbe.