Toženec je nakazal 1.500,00 EUR, kar je celotna denarna obveznost. Dejstvo, da je poleg plačila denarnega zneska dogovorjeno tudi vračilo dela zemljišča parc. št. 1830/1 k.o. X, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo nakazilo denarnega zneska mogoče opredeliti za delno izpolnitev. Gre za dve samostojni obveznosti - denarno in nedenarno. S tem, ko je toženec nakazal denarni znesek, je želel izpolniti eno od dveh samostojnih obveznosti.
Know-how predstavlja znanje, izkušnje in spretnosti, ki se kot dejanska kategorija oblikujejo v toku izvajanja poslovne dejavnosti, do česar pri projektu XFS sploh ni prišlo. Tožeča stranka namreč projekta XFS nikoli ni izvedla, zato zaključek, da je bila tožeča stranka nosilec know-howa tega projekta v konkretnih okoliščinah (ko ideja ni bila realizirana, razen nekaj diagramov za internet) ni mogoč.
Delež izpolnitve zahtevka in delež pripoznave zahtevka predstavljata delež tožnikovega uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede ustavitve postopka zaradi umika tožbe za plačilo 0,34 EUR pa je relevanten tretji odstavek 154. člena ZPP, saj gre le za sorazmerno majhen del zahtevka, s katerim tožnik ni uspel. Tožnikov uspeh je tako skoraj 100 %. Zato mu je sodišče pravilno priznalo stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), v skladu z določili Odvetniške tarife.
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021937
ZPP člen 7, 8, 262, 262/2. OZ člen 15, 52, 58. SPZ člen 49.
dokazna ocena - prosta dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - izostanek stranke z naroka - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje volj - vsebina dogovora - ustna pogodba - realizirana prodajna pogodba - načelo afirmacije pogodb - obličnost pogodbe - veljavnost pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - izročitev v last in posest
Sodišče prve stopnje se je v skladu z metodološkim napotkom iz drugega odstavka 262. člena ZPP opredelilo do pomena toženčevega izostanka. Glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje zaključilo, da trditve tožnika o neobstoju ustno sklenjene kupoprodajne pogodbe niso resnične. S tem ni prevalilo dokaznega bremena na toženca, kot ta to zmotno meni v pritožbi, ampak je le ugotovilo, da je dejstva o sklenitvi prodajne pogodbe uspelo dokazati tožniku, tožencu pa jih ni uspelo ovreči.
Med tožnikom in tožencem je prišlo do dogovora o nakupu stanovanja. Pogodba je vsebovala dogovor o vseh bistvenih sestavinah, to je o ceni in predmetu prodaje, ter je bila realizirana na podlagi načela afirmacije pravnih poslov, zato pomanjkanje obličnosti dogovora, torej pisnosti pogodbe, ni vplivalo na njeno veljavnost. Ker sta pravdni stranki veljavno sklenili zavezovalni posel, ki ga je tožnik v celoti izpolnil, toženec pa ne, je utemeljen zahtevek za opravo razpolagalnega posla.
ZD člen 131, 131/2, 192, 192/2. ZZZDR člen 187, 194, 197, 211.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - gozdna zemljišča - ocena vrednosti premoženja
Dolžnica ni prepričala pritožbenega sodišča o taki vrednosti njenih nepremičnin, ki bi pred prodajo na javni dražbi terjala ocenitev njihove vrednosti po pooblaščenem ocenjevalcu. Zadostuje, da je vrednost premoženja ocenila upraviteljica s pomočjo podatkov GURS-a in mnenja sodnega izvedenca. S tem pa se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje pri določitvi izklicne cene pri prodaji na javni dražbi podlago za odločitev v oceni vrednosti, ki jo je sodišču posredovala stečajna upraviteljica.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče pritožbe, da naj bi šlo v tem sporu za (čisto) denarno terjatev, ter da bi zato tožnik v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR-1 terjatev lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, ne glede na rok iz 25. člena ZJU. Ne gre namreč za denarno terjatev v smislu določbe četrtega odstavka 204. člena ZDR-1, saj tožnik s tožbo ne zahteva po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, temveč zahteva ugotovitev, da je upravičen do napredovanja za dva plačna razreda ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju napredovanja za dva plačna razreda.
Tudi ne drži, da je tožnik upravičen do napredovanja že zgolj na podlagi predpisov, ter da tega ni potrebno posebej uveljavljati. Sodišče ne more v delovnem sporu samo "napredovati" delavca v višji plačni razred, ampak presoja zakonitost odločitve delodajalca o napredovanju, ki jo mora delavec pravočasno izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00021270
ZZZDR člen 52. ZPP člen 243.
skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - sposobnost za razsojanje - dokaz z izvedencem
V primerih, ko eden od zakoncev s premoženjem upravlja oziroma razpolaga brez soglasja drugega zakonca, lahko prikrajšani zakonec, če se ne strinja s porabo skupnih sredstev, zahteva plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Do enakega zahtevka so po njegovi smrti upravičeni tudi njegovi dediči, pri čemer so oni tisti, ki dokazujejo, da je bil denar porabljen nedopustno. V konkretnem primeru je bilo zato trditveno in dokazno breme, da je toženec s skupnim premoženjem nedopustno razpolagal in je zato denarni znesek v višini prikrajšanja dolžan vrniti v zapuščino, na tožniku.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Ker v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
spor o lastninski pravici - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - priposestvovanje - izvedenec geodetske stroke - dokazi in dokazovanje - elaborat - elaborat kot sestavni del sodbe - pristranskost sodišča
S tem, ko je sodišče naložilo izvedencu, da v skladu z napotki o mejah spornega zemljišča izdela elaborat, ni ravnalo pristransko. Ko je ocenilo, da je tožnik dokazal obstoj lastninske pravice na spornem zemljišču, ki predstavlja del parcele 284, je bilo zato, da je postal zahtevek določen, dolžno geodetu naročiti izdelavo elaborata. Tako bo sodba lahko podlaga za izvedbo sprememb v katastru in nato še v zemljiški knjigi.
odškodnina - opustitev dolžnega ravnanja - protipravna opustitev - pasivna legitimacija - padec na poledeneli površini - mesto padca - izvajanje zimske službe - ogled na kraju - neprimeren dokaz - nepotreben dokaz
Izven območja nepremičnin, na katerih se nahaja trgovski kompleks, toženka ni bila dolžna izvajati svojih storitev, in s tem tudi ne skrbeti za čistost in varnost pohodne površine. Če pa je toženka te storitve dejansko vsakodnevno izvajala brez pravne podlage na celotni ploščadi pred trgovskim kompleksom, to še ne utemeljuje njene odgovornosti za morebitno opustitev izvajanja zimske službe na dan škodnega dogodka.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Res je, da tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00022102
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 163, 236a, 286b. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - redno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - dobra vera - javno dobro - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z ogledom - pisna izjava priče - raziskovalna dolžnost - zemljiškoknjižno stanje - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - zloraba pravice - stroški postopka
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice.
Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo.
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.
Zapis, da je "imel krvavo zraven levega ušesa in levega očesa; bilo mu je slabo", ne konkretizira zakonskih znakov lahke telesne poškodbe. Navedba, da je imel "krvavo" sicer lahko kaže na sled poškodbe, vendar s tem še ni določno opisano niti kateri del telesa in kako je bil poškodovan (zakonski znak: telesna poškodba) niti posledice telesne poškodbe (zakonski znak: začasna okvarjenost ali oslabljenost kakšnega dela telesa ali organa, ali začasno zmanjšana zmožnost za delo ali prizadetost oškodovančeve zunanjosti ali začasna okvarjenost zdravja). Prav tako omemba "slabosti", brez natančnejšega opisa le-te, ne predstavlja konkretizacije posledice lahke telesne poškodbe.
umik tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - potrebnost vložitve tožbe - vročitev vloge - pravica stranke do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.
Preklic je dopusten le iz kogentno določenih razlogov, med katerim je tudi preklic zaradi darovalčeve premoženjske stiske (539. člen) in preklic zaradi hude nehvaležnosti (540. člen).