Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/2, 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa
Res je toženka v odgovoru na tožbo nasprotovala tožnikovemu izračunu, vendar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je šlo za "nekonkretiziran ugovor". Toženka ni računsko obrazložila, zakaj tožnikov izračun dodatka v višini 3,51 EUR ni pravilen. Prav tako ni navedla, koliko naj bi znašal pravilen izračun. Se pa je sklicevala na Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Skladno s to Uredbo (drugi odstavek 6. člena in 8. člen) je sodišče prve stopnje preizkusilo pravilnost tožnikovega izračuna in ugotovilo, da je izračun pravilen, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00021270
ZZZDR člen 52. ZPP člen 243.
skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - sposobnost za razsojanje - dokaz z izvedencem
V primerih, ko eden od zakoncev s premoženjem upravlja oziroma razpolaga brez soglasja drugega zakonca, lahko prikrajšani zakonec, če se ne strinja s porabo skupnih sredstev, zahteva plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Do enakega zahtevka so po njegovi smrti upravičeni tudi njegovi dediči, pri čemer so oni tisti, ki dokazujejo, da je bil denar porabljen nedopustno. V konkretnem primeru je bilo zato trditveno in dokazno breme, da je toženec s skupnim premoženjem nedopustno razpolagal in je zato denarni znesek v višini prikrajšanja dolžan vrniti v zapuščino, na tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021930
ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 8. OZ člen 642, 642/1.
dogovor o ceni - fiksna cena - podjemna pogodba - navedba dejstev - ugotavljanje dejstev - zatrjevanje in dokazovanje pomembnih okoliščin
Tožena stranka je navedla, da je tožeča stranka „svoje storitve zaračunavala po višji ceni kot dogovorjeno“, kar pa ne zadošča, saj bi morala za to, da lahko sodišče presoja relevantnost njene obrambe, navesti vsa dejstva v zvezi z dogovorom o ceni storitve. Posledično pa neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo v potrditev njenih trditev zaslišati B. B., kot direktorja tožene stranke v času nastanka spora. V informativne namene se dokazi pred pravdnim sodiščem ne izvajajo. Če B. B. ve, kakšna fiksna cena je bila dogovorjena, bi to lahko navedla tudi sama tožena stranka. Šele v takem primeru pa bi bilo treba tudi izvesti dokaz z zaslišanjem predlaganih prič in sicer A. A., ki ga je predlagala tožeča stranka in B. B., ki ga je predlagala tožena stranka. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, saj pritožnica spregleda pomen navajanja relevantnih dejstev. Dokazujejo se namreč zatrjevana dejstva. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, samo v primerih, ki so določeni v drugem odstavku 7. člena ZPP; za take situacije pa v konkretnem primeru ni šlo.
Skladno z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank (7. člen ZPP). Neumesten je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo toženke in priče D. S., saj toženka izvedbe teh dokazov ni predlagala. Poleg tega se brez opravičila ni odzvala niti vabilu na glavno obravnavo, s čimer je sama onemogočila svoje zaslišanje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba glave - posledice škodnega dogodka
Sodišče je pravilno izhajalo iz razmejitve med tistim zmanjšanjem življenjske aktivnosti, ki je tožniku nastalo kot posledica škodnega dogodka (prometne nesreče), in med tistim, ki je bilo pri tožniku kot posledica predhodnih okvar zdravja prisotno že pred samim škodnim dogodkom, ter pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tisto zmanjšanje življenjske aktivnosti (in s tem povezane duševne bolečine), ki je posledica prometne nesreče, ne pa posledica kapi.
Tožeča stranka je svojo terjatev obrazložila po posameznih postavkah, tožena stranka pa teh zatrjevanih dejstev ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo brez kritične presoje, ampak je le sledilo določbam ZPP, ki jih je pravilno uporabilo.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - odvzem posesti - status zemljišča - status zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - zamuda - nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 nakazalo več možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti: 1) povrnitev škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, pri čemer se v primerih, ko za odvzem posesti obstaja javna korist, ta način lahko izkaže za nesorazmernega; 2) povrnitev koristi, ki jo je imel upravičenec ob uporabe nepremičnine v obdobjih od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka in 3) plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da lahko sodišče o odmeni za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti od določene odškodnine odloči že v okviru nepravdnega postopka. O drugih dveh možnosti se ni izreklo, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da narava nepravdnega postopka ne omogoča odločanja o civilnopravnih zahtevkih iz naslova splošne odškodninske odgovornosti po OZ ter o povračilnih zahtevkih na temelju 198. člena OZ. Sodišče prve stopnje bo zato v okviru nepravdnega postopka lahko odločalo le o pavšalnem nadomestilu v obliki obresti za čas od dejanskega odvzema do izdaje razlastitvene odločbe.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - ponovno odločanje o isti stvari - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 455/2018 z dne 18. 7. 2018 ugotovilo, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja za vpis izključitve ustanovitelja A. A. iz subjekta vpisa vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem, da se je A. A. kot udeleženec postopka opredelil do predloga predlagatelja, da pa v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo ter se ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. A. A. je torej imel možnost opredeliti se do pritožbenih navedb predlagatelja v navedenem postopku, vendar te možnosti ni izkoristil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00021298
ZKP člen 169, 169/7.
utemeljenost suma - uvedba preiskave
Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.
Vprašanje obdolženčeve prištevnosti pa v sedanji fazi postopka ne more vplivati na obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj gre za okoliščino, ki vpliva oziroma bo v nadaljnjem postopku vplivala na oceno obdolženčeve krivde.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pritožba zoper sklep o umiku napovedi pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbene navedbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe. Šele, če bi tožena stranka dokazala, da je sodno takso plačala, bi lahko zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo in v njej navajala razloge o neutemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma nepravilnosti/nezakonitosti sodbe, izdane v sporu med pravdnima strankama.
Določbe EZ-1 in Akta o metodologiji, ki se nanašajo na oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, se uporabljajo le v primerih, ko distributer toplote opravlja gospodarsko javno službo.
zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - prepis listine - upravičen interes
Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
Res je sicer, kar ne ugotavlja le pritožnik, pač pa tudi prvostopenjsko sodišče, da so se izpovedbe oškodovanca tekom postopka spreminjale, vendar pa je prvo sodišče obenem tudi s tehtno argumentacijo, upoštevaje oškodovančeve osebne okoliščine (oškodovanec je bil večkrat obravnavan na policiji in v podobnih okoliščinah, sam je na glavni obravnavi 4. 9. 2018 pojasnil, da se mu je v preteklosti dogajalo veliko stvari, imel pa je tudi težave z drogo in alkoholom, ne gre pa spregledati, da je od obravnavanega dogodka minilo že več kot 5 let), zavzelo pravilno stališče, da mu gre verjeti.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedencem - enoten dokaz
Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - gospodarska pogodba - dogovor o poravnavi obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni rok - pravica do izjave stranke
OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila - značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda. Zavod ne opravlja pridobitne dejavnosti, pač pa gre za javnopravno delovanje, povezano z izvrševanjem javnih funkcij. To pomeni, da pravdni stranki nista sklenili gospodarske pogodbe.
vročanje - napačno ugotovljeno dejansko stanje - poziv k dopolnitvi tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - nepravilno zavrženje tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka
Ugotovitev sodišča glede datuma vročitve pozivnega sklepa za dopolnitev tožbe ne zdrži že z vidika logičnega časovnega zaporedja. Zaključek o prepozni dopolnitvi tožbe pa je glede na podatke vročilnice napačen tudi, če gre v obrazložitvi sklepa zgolj za pisno napako glede meseca vročitve pozivnega sklepa.
OZ člen 639. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odprava napak - trditveno in dokazno breme - listinski dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - manjkajoča trditvena podlaga
Glede na listinsko dokumentacijo, katere vsebino ali verodostojnost tožeča stranka ni prerekala in iz katere izhaja, da je imelo delo, ki ga je tožeča stranka opravila 20. 9. 2017 napake, k odpravi katerih se je tožeča stranka zavezala s podpisom Zapisnika, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje več prič. Ključno vprašanje je namreč, ali je tožeča stranka napake odpravila. Tega pa tožeča stranka ni trdila, temveč je kljub listinskim dokazom, ki obstoj napak dokazujejo vztrajala, da je 20. 9. 2017 delo v celoti izvedla v skladu z naročilom. Predlagani dokazi pa ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da je dela v celoti izvedla, kljub dokaznim listinam, ki dokazujejo nasprotno in katerih verodostojnost tožeča stranka ni prerekala, za izvedbo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem prič v konkretnih okoliščinah ne zadošča.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba sklepčna, je pravilno. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.
V sodbi ni treba navesti razlogov o stroškovni odločitvi, če je iz podatkov spisa jasno razvidno, za katere stroške gre.