oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Ker v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
Tožeča stranka je svojo terjatev obrazložila po posameznih postavkah, tožena stranka pa teh zatrjevanih dejstev ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo brez kritične presoje, ampak je le sledilo določbam ZPP, ki jih je pravilno uporabilo.
ZPP člen 70, 70-6, 71, 71/3, 339, 339/2, 339/2-2, 354, 354/1. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izločitveni razlog - pravica do sodnega varstva - kršitev pravice do nepristranskega sodišča
Zadeva, v kateri je sodnik kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi pomembna tudi dejstva iz navedenega obdobja. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih spornih nepremičnin. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Preklic je dopusten le iz kogentno določenih razlogov, med katerim je tudi preklic zaradi darovalčeve premoženjske stiske (539. člen) in preklic zaradi hude nehvaležnosti (540. člen).
delniška družba - odpoklic člana uprave - odpoklic predsednika uprave - nadzorni svet - hujša kršitev obveznosti - potek mandata - odpravnina - sklep nadzornega sveta - neveljavnost sklepa nadzornega sveta - utemeljeni razlogi za odpoklic
Iz zgoraj navedenega izhaja, da NS toženke tožnikov z izpodbijanim sklepom ni odpoklical iz utemeljenih razlogov po 268. členu ZGD-1. V takšni situaciji sicer drži razlog sodišča prve stopnje, da ZGD-1 ne vsebuje določb o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, vendar je ob začetni neenotnosti (novejša) sodna praksa, kot pravilno izpostavlja pritožba, dopustila presojo veljavnosti sklepa, takšno smer pa zagovarja tudi pravna teorija.3 Stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na osamljeni odločbi VS RS, da veljavnosti sklepov nadzornega sveta ni mogoče presojati, je zmotno in bi pripeljalo do tega, da bi ob veljavnosti sklepov nadzorni svet v praksi postal prevladujoči organ delniške družbe. V primerih kot je obravnavani je treba glede veljavnosti sklepov nadzornega sveta smiselno uporabiti OZ (analogna uporaba 86. člen OZ (ničnost pogodb) v zvezi s 14. členom OZ (drugi pravni posli)). Neveljaven sklep vodi k neveljavnosti odpoklica, pri čemer materialne napake sklepa (npr. njegova neutemeljenost na podlagi zakonske določbe 268. člena ZGD-1) povzročijo njegovo ničnost. Ničnost načeloma učinkuje za nazaj (ex tunc), vendar pa je treba v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ali predsednika zaradi neutemeljenih razlogov, učinke ničnosti iz razlogov pravne varnosti omejiti. Odpoklic je zato veljaven, dokler njegova njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Posledica tega pravila je v tem, da se štetje mandata, za katerega je član uprave oziroma predsednik opravljal funkcijo, ne ustavi med trajanjem sodnega spora o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, in v tem, da novi (nadomestni) član uprave lahko v vmesnem času veljavno opravlja funkcijo. Povedano drugače, tožnika se v konkretnem primeru, ko bi njun mandat po lastnih in neprerekanih navedbah v vsakem primeru, če ne bi bilo spornega odpoklica, potekel v času trajanja postopka na prvi stopnji sojenja (dne 20. 8. 2017), v družbo ne moreta reintegrirati in tudi ne moreta uspešno nasprotovati imenovanju drugega predsednika uprave, ki nenazadnje niti ni bil stranka te pravde.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - namen ZVEtL - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - upravni akt - gradnja stavbe - namen uporabe
Obseg zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe, je treba presojati tudi z zgodovinskega vidika, in sicer po urbanističnih merilih v času gradnje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedenkino mnenje, da je v času izgradnje stavba predstavljala vrtno zasnovo, za katero je bilo v takratnem času značilno, da so si vir oskrbe priskrbeli na pripadajočem zemljišču, zaradi česar je bilo to tudi relativno obsežno. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se stavba po zasnovi ni nahajala v starem strnjenem mestnem jedru, temveč na njegovem obrobju, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Poleg tega se po določbah ZVEtL-1, ki izrecno napotuje na preteklo urejenost zemljišča, ugotavljajo pravice, pridobljene v preteklosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00023546
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbe - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi - vrnitev v novo sojenje - odločilna dejstva - zmotna uporaba materialnega prava
Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00022102
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 163, 236a, 286b. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - redno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - dobra vera - javno dobro - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z ogledom - pisna izjava priče - raziskovalna dolžnost - zemljiškoknjižno stanje - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - zloraba pravice - stroški postopka
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice.
Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo.
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba predlaganega dokaza - kršitev načela konktradiktornosti - ocena dokaza - substanciranje dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - dokazi pomembni za odločitev
Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče predlagani dokaz z zaslišanjem strank in prič izvedlo, tudi sicer pa spregleda, da dokaznega predloga za zaslišanje v postopku na prvi stopnji ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi stranke in priče izpovedale, dokaznega predloga pa ni substancirala niti na naroku. Takemu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Če tožena stranka trdi, da je izstavljeni račun ustno zavrnila, potem bi morala konkretno navesti, kdaj ga je zavrnila in komu ga je zavrnila. Zgolj posplošena navedba o ustni zavrnitvi ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - prepis listine - upravičen interes
Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - gospodarska pogodba - dogovor o poravnavi obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni rok - pravica do izjave stranke
OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila - značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda. Zavod ne opravlja pridobitne dejavnosti, pač pa gre za javnopravno delovanje, povezano z izvrševanjem javnih funkcij. To pomeni, da pravdni stranki nista sklenili gospodarske pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00021298
ZKP člen 169, 169/7.
utemeljenost suma - uvedba preiskave
Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.
Vprašanje obdolženčeve prištevnosti pa v sedanji fazi postopka ne more vplivati na obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj gre za okoliščino, ki vpliva oziroma bo v nadaljnjem postopku vplivala na oceno obdolženčeve krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
Določbe EZ-1 in Akta o metodologiji, ki se nanašajo na oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, se uporabljajo le v primerih, ko distributer toplote opravlja gospodarsko javno službo.
pravni interes za pritožbo - pravica do pritožbe - konkretna pravna korist
Pritožnik zatrjuje, da ima pravni interes, da sodišče odloči o njegovem predlogu. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu ugovoru in plačilni nalog razveljavilo in ugotovilo, da taksna obveznost ni nastala, prav tako pa je bilo o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2018, na katero se nanaša razveljavljeni plačilni nalog, že odločeno, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik za pritožbo nima pravnega interesa. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, pritožnik pa, glede na prej navedeno, takšne koristi ne more imeti. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pritožba zoper sklep o umiku napovedi pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbene navedbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe. Šele, če bi tožena stranka dokazala, da je sodno takso plačala, bi lahko zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo in v njej navajala razloge o neutemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma nepravilnosti/nezakonitosti sodbe, izdane v sporu med pravdnima strankama.
Res je sicer, kar ne ugotavlja le pritožnik, pač pa tudi prvostopenjsko sodišče, da so se izpovedbe oškodovanca tekom postopka spreminjale, vendar pa je prvo sodišče obenem tudi s tehtno argumentacijo, upoštevaje oškodovančeve osebne okoliščine (oškodovanec je bil večkrat obravnavan na policiji in v podobnih okoliščinah, sam je na glavni obravnavi 4. 9. 2018 pojasnil, da se mu je v preteklosti dogajalo veliko stvari, imel pa je tudi težave z drogo in alkoholom, ne gre pa spregledati, da je od obravnavanega dogodka minilo že več kot 5 let), zavzelo pravilno stališče, da mu gre verjeti.