preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - nasilje - sodni izvedenec - izvedena priča - dokazna ocena
Predlagateljica ni izkazala nasilja očeta nad deklico niti z zahtevano nižjo stopnjo verjetnosti, ki je podlaga za odločanje v teh nujnih in hitrih postopkih.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - premoženjsko pravni zahtevek - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - vplačila v rezervni sklad - vrednost predmeta spora
Tožena stranka je odvetnica, ki svojo dejavnost opravlja v pravno obligacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je obtoženi s svojim ravnanjem izpolnil objektivne in subjektivne zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja, da je dejanje storil z direktnim naklepom, posebej motiviranim, da doseže pridobitev velike premoženjske koristi, se dejanja zavedal, ga hotel storiti, na kar kaže dobro premišljen način izvršitve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentiranim pritožbenim navedbam državne tožilke, da je upoštevajoč obtoženčeve premoženjske razmere in okoliščino, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, obtoženemu potrebno izreči tudi stransko denarno kazen.
Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
pravni interes za pritožbo - pravica do pritožbe - konkretna pravna korist
Pritožnik zatrjuje, da ima pravni interes, da sodišče odloči o njegovem predlogu. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu ugovoru in plačilni nalog razveljavilo in ugotovilo, da taksna obveznost ni nastala, prav tako pa je bilo o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2018, na katero se nanaša razveljavljeni plačilni nalog, že odločeno, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik za pritožbo nima pravnega interesa. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, pritožnik pa, glede na prej navedeno, takšne koristi ne more imeti. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba predlaganega dokaza - kršitev načela konktradiktornosti - ocena dokaza - substanciranje dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - dokazi pomembni za odločitev
Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče predlagani dokaz z zaslišanjem strank in prič izvedlo, tudi sicer pa spregleda, da dokaznega predloga za zaslišanje v postopku na prvi stopnji ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi stranke in priče izpovedale, dokaznega predloga pa ni substancirala niti na naroku. Takemu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Če tožena stranka trdi, da je izstavljeni račun ustno zavrnila, potem bi morala konkretno navesti, kdaj ga je zavrnila in komu ga je zavrnila. Zgolj posplošena navedba o ustni zavrnitvi ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021492
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 29, 226. OZ člen 295, 587, 587/1, 909. ZMZPP člen 20. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
zakup nepremičnine - zakupna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Ker predmet postopka predstavlja plačilo zakupnine in ostalih stroškov povezanih z zakupom nepremičnine, je odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo zahtevka pristojno hrvaško sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Uredba Bruselj I namreč v sporih iz zakupnih razmerjih določa izključno pristojnost sodišča države članice, v katerih se nahaja nepremičnina, ne glede na stalno prebivališče strank. Odločitev o zahtevku zato sodi v jurisdikcijo hrvaškega sodišča, navkljub okoliščini, da sta obe pravdni stranki gospodarska subjekta s statutarnim sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - samostojna storitev odvetnika - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - pojasnila o uporabi tarife
Sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL00021031
ZUTD člen 48. OZ člen 6, 96. ZPP člen 337, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije - nenamenska poraba sredstev - vrnitev subvencije - pritožbene novote
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ter glede na povzete relevantne določbe zadevne pogodbe, se zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki od 21. 8. 2015 dalje ni bila več samozaposlena za polni delovni čas, dolžna tožeči stranki povrniti sorazmeren del prejete subvencije za samozaposlitev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izkaže kot pravilen.
Pritožbene navedbe, da omenjeni spor ni spor majhne vrednosti, ker naj bi bila odločilna vrednost celotne zadevne pogodbe - t. j. 5.000,00 EUR, niso utemeljene. Tožeča stranka namreč ne zahteva vrnitve celotne izplačane subvencije, pač pa le njen sorazmeren del, in sicer 700,34 EUR. Skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP pa so v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato zadevni postopek pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00021150
ZBPP člen 48.
oprostitev plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - stroški brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik moral prejeto odškodnino v celoti vrniti zaradi izpolnitve svoje obveznosti po 48. členu ZBPP, dejanski stan po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni izpolnjen.
Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Tožena stranka je zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva. Po 13. členu ZST-1 sicer lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih očitno pavšalnih in nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.
ZPP člen 3, 3/3, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 317, 454, 454/3. ZPSto člen 43, 43/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odsotnost hišnega predalčnika - pravica do učinkovitega sodnega varstva - stroški pravdnega postopka
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama. Glede na povsem jasno določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici.
Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk. Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice.
Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice.
S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok - izostanek z naroka obeh strank - domneva umika tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v razlogih sodbe - napačen pravni pouk
Skladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca. Tožeči stranki, ki za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz tretjega odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila.
Tožeča stranka ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka za opravljene računovodske storitve vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR - vse skupaj torej 1.496,36 EUR. V nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve v skupnem znesku 1.516,36 EUR. Sodišče prve stopnje nato v razlogih izpodbijane sodbe zaključi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen skupno za 1.374,36 EUR, ni pa utemeljen za znesek 122,00 EUR, tožeči stranki pa je prisodilo znesek 1.394,36 EUR. Razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijane sodbe so tako v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sodbe, kar vse onemogoča njeno objektivno presojo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 8, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlog - predložitev novih dokazov - procesna skrbnost stranke - kavzalnost - dokazna ocena - ugotovitev služnostne pravice - dejansko izvrševanje služnosti - priposestvovanje služnosti - nevknjižena stvarna pravica - predpogodba
Ko in če stranka izkaže, da pri predložitvi novega dokaza ni bila neskrbna, se mora sodišče, ki odloča o predlogu za obnovo postopka, ukvarjati z vprašanjem, ali bi ta dokaz, če bi bil uporabljen v prvotnem postopku, lahko privedel do drugačne odločitve za predlagatelja postopka za obnovo. Nov(i) dokaz(i) mora(jo) torej biti tak(i), da obstaja možnost, da bi lahko vplival(i) na ugodnejšo sodno odločbo za predlagatelja oziroma bi utegnil(i) pripeljati do drugačne odločitve sodišča. Pravna teorija in sodna praksa govorita o kavzalnosti. Presoja, ali je nov dokaz kavzalen, pa ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene v postopku, katerega obnova se predlaga. Taka presoja, to je v okviru 8. člena ZPP, se lahko opravi, ko in če je postopek obnovljen, ne pa znotraj postopka, ki teče v zvezi z obnovo postopka. Sodišče se mora vprašati, ali bi novi dokazi lahko pripeljali do drugačne odločitve, ne pa, ali novi dokazi res pripeljejo do drugačne odločitve. Slednje je lahko le predmet sojenja, ko se postopek obnovi.
V družinskih postopkih velja načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih, ne pa s predlogom za popravo sklepa.
II. kategorija invalidnosti - vzrok nastanka invalidnosti
Kot to izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2 se za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Tudi po stališču pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja izhaja prepričljiva ugotovitev, da je pri tožniku do artroze prišlo že mnogo prej, kot pa šele po poškodbi pri delu, na katero se sklicuje tožnik.
ničnost pogodbe - poslovna nesposobnost - pogodba o preužitku
Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena o skladnosti izvedenskih mnenj izvedencev K. in P. pravilna, iz obeh mnenj izhaja ugotovitev o obstoju psihične motnje - demence pri pokojnem J. Š. in iz obeh mnenj izhaja zaključek, da na dan sklenitve sporne pogodbe J. Š. ni bil sposoben izraziti resnične volje za sklenitev pogodbe in tudi ne razumeti posledic sporne pogodbe. Slednje je odločilno za obstoj poslovne sposobnosti stranke, da lahko sklene veljavno pogodbo (41. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
Pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine sta določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.