plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedencem - enoten dokaz
Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal.
vročanje - napačno ugotovljeno dejansko stanje - poziv k dopolnitvi tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - nepravilno zavrženje tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka
Ugotovitev sodišča glede datuma vročitve pozivnega sklepa za dopolnitev tožbe ne zdrži že z vidika logičnega časovnega zaporedja. Zaključek o prepozni dopolnitvi tožbe pa je glede na podatke vročilnice napačen tudi, če gre v obrazložitvi sklepa zgolj za pisno napako glede meseca vročitve pozivnega sklepa.
OZ člen 639. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odprava napak - trditveno in dokazno breme - listinski dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - manjkajoča trditvena podlaga
Glede na listinsko dokumentacijo, katere vsebino ali verodostojnost tožeča stranka ni prerekala in iz katere izhaja, da je imelo delo, ki ga je tožeča stranka opravila 20. 9. 2017 napake, k odpravi katerih se je tožeča stranka zavezala s podpisom Zapisnika, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje več prič. Ključno vprašanje je namreč, ali je tožeča stranka napake odpravila. Tega pa tožeča stranka ni trdila, temveč je kljub listinskim dokazom, ki obstoj napak dokazujejo vztrajala, da je 20. 9. 2017 delo v celoti izvedla v skladu z naročilom. Predlagani dokazi pa ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da je dela v celoti izvedla, kljub dokaznim listinam, ki dokazujejo nasprotno in katerih verodostojnost tožeča stranka ni prerekala, za izvedbo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem prič v konkretnih okoliščinah ne zadošča.
Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je obtoženi s svojim ravnanjem izpolnil objektivne in subjektivne zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja, da je dejanje storil z direktnim naklepom, posebej motiviranim, da doseže pridobitev velike premoženjske koristi, se dejanja zavedal, ga hotel storiti, na kar kaže dobro premišljen način izvršitve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentiranim pritožbenim navedbam državne tožilke, da je upoštevajoč obtoženčeve premoženjske razmere in okoliščino, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, obtoženemu potrebno izreči tudi stransko denarno kazen.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba sklepčna, je pravilno. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.
V sodbi ni treba navesti razlogov o stroškovni odločitvi, če je iz podatkov spisa jasno razvidno, za katere stroške gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021492
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 29, 226. OZ člen 295, 587, 587/1, 909. ZMZPP člen 20. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
zakup nepremičnine - zakupna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Ker predmet postopka predstavlja plačilo zakupnine in ostalih stroškov povezanih z zakupom nepremičnine, je odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo zahtevka pristojno hrvaško sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Uredba Bruselj I namreč v sporih iz zakupnih razmerjih določa izključno pristojnost sodišča države članice, v katerih se nahaja nepremičnina, ne glede na stalno prebivališče strank. Odločitev o zahtevku zato sodi v jurisdikcijo hrvaškega sodišča, navkljub okoliščini, da sta obe pravdni stranki gospodarska subjekta s statutarnim sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - premoženjsko pravni zahtevek - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - vplačila v rezervni sklad - vrednost predmeta spora
Tožena stranka je odvetnica, ki svojo dejavnost opravlja v pravno obligacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL00021031
ZUTD člen 48. OZ člen 6, 96. ZPP člen 337, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije - nenamenska poraba sredstev - vrnitev subvencije - pritožbene novote
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ter glede na povzete relevantne določbe zadevne pogodbe, se zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki od 21. 8. 2015 dalje ni bila več samozaposlena za polni delovni čas, dolžna tožeči stranki povrniti sorazmeren del prejete subvencije za samozaposlitev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izkaže kot pravilen.
Pritožbene navedbe, da omenjeni spor ni spor majhne vrednosti, ker naj bi bila odločilna vrednost celotne zadevne pogodbe - t. j. 5.000,00 EUR, niso utemeljene. Tožeča stranka namreč ne zahteva vrnitve celotne izplačane subvencije, pač pa le njen sorazmeren del, in sicer 700,34 EUR. Skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP pa so v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato zadevni postopek pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok - izostanek z naroka obeh strank - domneva umika tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v razlogih sodbe - napačen pravni pouk
Skladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca. Tožeči stranki, ki za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz tretjega odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila.
Tožeča stranka ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka za opravljene računovodske storitve vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR - vse skupaj torej 1.496,36 EUR. V nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve v skupnem znesku 1.516,36 EUR. Sodišče prve stopnje nato v razlogih izpodbijane sodbe zaključi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen skupno za 1.374,36 EUR, ni pa utemeljen za znesek 122,00 EUR, tožeči stranki pa je prisodilo znesek 1.394,36 EUR. Razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijane sodbe so tako v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sodbe, kar vse onemogoča njeno objektivno presojo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00021150
ZBPP člen 48.
oprostitev plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - stroški brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik moral prejeto odškodnino v celoti vrniti zaradi izpolnitve svoje obveznosti po 48. členu ZBPP, dejanski stan po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni izpolnjen.
SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 8, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlog - predložitev novih dokazov - procesna skrbnost stranke - kavzalnost - dokazna ocena - ugotovitev služnostne pravice - dejansko izvrševanje služnosti - priposestvovanje služnosti - nevknjižena stvarna pravica - predpogodba
Ko in če stranka izkaže, da pri predložitvi novega dokaza ni bila neskrbna, se mora sodišče, ki odloča o predlogu za obnovo postopka, ukvarjati z vprašanjem, ali bi ta dokaz, če bi bil uporabljen v prvotnem postopku, lahko privedel do drugačne odločitve za predlagatelja postopka za obnovo. Nov(i) dokaz(i) mora(jo) torej biti tak(i), da obstaja možnost, da bi lahko vplival(i) na ugodnejšo sodno odločbo za predlagatelja oziroma bi utegnil(i) pripeljati do drugačne odločitve sodišča. Pravna teorija in sodna praksa govorita o kavzalnosti. Presoja, ali je nov dokaz kavzalen, pa ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene v postopku, katerega obnova se predlaga. Taka presoja, to je v okviru 8. člena ZPP, se lahko opravi, ko in če je postopek obnovljen, ne pa znotraj postopka, ki teče v zvezi z obnovo postopka. Sodišče se mora vprašati, ali bi novi dokazi lahko pripeljali do drugačne odločitve, ne pa, ali novi dokazi res pripeljejo do drugačne odločitve. Slednje je lahko le predmet sojenja, ko se postopek obnovi.
Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Tožena stranka je zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva. Po 13. členu ZST-1 sicer lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih očitno pavšalnih in nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - samostojna storitev odvetnika - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - pojasnila o uporabi tarife
Sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.
ZPP člen 3, 3/3, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 317, 454, 454/3. ZPSto člen 43, 43/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odsotnost hišnega predalčnika - pravica do učinkovitega sodnega varstva - stroški pravdnega postopka
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama. Glede na povsem jasno določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici.
Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk. Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice.
Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice.
S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.
V družinskih postopkih velja načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih, ne pa s predlogom za popravo sklepa.
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 4a, 4a/2, 4b.
državna štipendija - upoštevanje dohodka
Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik) v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar predstavlja 42,39 % povprečne plače na družinskega člana, ki je leta 2013 znašala 997,01 EUR. V skladu s 23. členom ZUPJS-a je bila zato tožnici za mesec december 2014 zakonito priznana državna štipendija v višini 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 dalje do 31. 8. 2015 pa povečana za 50 % zaradi dopolnjenih 18. let starosti po 100,00 EUR mesečno.