ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 101, 101/2, 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - ustreznost pooblastila za zastopanje - procesne predpostavke - opustitev pravilne vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primerih, ko odvetnik predloži pooblastilo, ki ni veljavno, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik, naj bi sodišče uporabilo zakonsko možnost, da začasno dopusti opravo procesnih dejanj osebi, ki ni predložila ustreznega pooblastila. Vendar pa mora določiti tudi rok za predložitev pooblastila ali izkaz odobritve stranke za opravljena procesna dejanja. To zahtevo je treba nasloviti na domnevnega pooblaščenca.
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti, pri čemer je primarna tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00035156
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 40, 299. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) člen 3, 3/1, 13, 13/7.
javni razpis - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - bančna garancija brez ugovora - neupravičeno unovčenje bančne garancije - povrnitev premoženjske škode
Sodišče odloča o pravicah in obveznosti obeh strank na temelju pravnih meril. Pri odločitvi sodišča ekonomska merila ne morejo imeti nobenega mesta, razen če niso postala del pogodbene vsebine in so v pogodbi sami opredeljena dovolj določno. Tudi namen ene same pogodbene stranke, če ni postal del pogodbene vsebine, ni merilo za odločitev o tem, ali je bila pogodba kršena, ali ne.
ZSV člen 100.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 18.
institucionalno varstvo - dolžnost otrok preživljati starše - vnuk
Ni dejanske niti pravne podlage, da se vnuku naloži plačilo stroškov po pravilih za oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, četudi mu je upravičenka nakazala denarna sredstva v spornem znesku. Vnuk z babico ni v razmerju zavezanca za preživljanje po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti v predmetni zadevi ni drugega izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil zavezan k plačilu institucionalnega varstva.
ZPP člen 323, 328, 328/1. Sodni red člen 107, 109, 111, 111/1, 111/4.
sklep o popravi - izvirnik - prepis - nadomestna sodba
Pritožba pa si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 328. člena ZPP v delu, ki določa, da sme sodišče s posebnim sklepom o popravi odpraviti neskladje med prepisom sodbe z izvirnikom sodbe kolikor meni, da s sklepom o popravi ni mogoče ugotoviti neskladnosti celotnega prepisa sodbe z izvirnikom.
Po določbi 323. člena ZPP2 se strankam vroči prepis sodbe, razlikovanje med izvirnikom sodbe in prepisom sodbe pa podrobneje ureja Sodni red.
Ker so prepisi pisanj prepisi izvirnika in so namenjeni strankam, mora torej stranka prejeti prepis, ki je identičen z izvirnikom. Če pride do napake in stranka ne prejme prepisa, ki bi bil identičen z izvirnikom, je mogoče napako odpraviti s popravnim sklepom in predložitvijo prepisa sodbe, ki nadomesti prejšnji prepis.
Do enakega cilja, kot je dosežen s popravnim sklepom, bi glede na pritožbeni razlog prvotožene stranke (14. točka drugega odstavka 334. člena ZPP), ki ga je uveljavljala zoper sodbo, ki ji je bila vročena, pa ne ustreza izvirniku, pripeljala odločitev sodišča prve stopnje, da skladno z določbo 343.a člena ZPP izda nadomestno sodbo4, ki bi bila identična kot je izvirnik sodbe.
enotni sosporniki - formalno sosporništvo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je treba toženke obravnavati kot enotno pravdno stranko, ni mogoče slediti logiki 14. člena ZST-1, torej, da se samo v primeru formalnega sosporništva taksna oprostitev enega sospornika razširi tudi na ostale, ki so skupaj z njim opravili taksirano procesno dejanje. Učinki pravdnih dejanj enotnega sospornika se širijo na vse ostale.
II. kategorija invalidnosti - vzrok nastanka invalidnosti
Kot to izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2 se za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Tudi po stališču pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja izhaja prepričljiva ugotovitev, da je pri tožniku do artroze prišlo že mnogo prej, kot pa šele po poškodbi pri delu, na katero se sklicuje tožnik.
O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da ni podan zatrjevani odpovedni razlog (organizacijski oziroma ekonomski razlog, ki je privedel do spremembe organizacije pri toženi stranki, kot to v odpovedi navaja tožena stranka), saj ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu planer-statistik pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ker je bistvena vsebina tožnikovih del in nalog ostala ista, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in s ponudbo nove pa je tožena stranka zasledovala zlasti cilj znižanja plače tožniku, kar pa ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik v Sloveniji ni izčrpal možnosti zdravljenja, nezaupanje v slovensko zdravstvo in to, da tožnik noče sprejeti oziroma vstopiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v okviru tega opraviti preglede, preiskave ali zdravljenja niso utemeljeni razlogi, da bi se tožniku priznala pravica do diagnostike in zdravljenja v tujini.
Za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano obdolžencema, je zagrožena zaporna kazen do treh let, in v skladu z zakonodajo, ki jo je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, obdolžencema očitano kaznivo dejanje v vsakem primeru zastara v petih letih od storitve kaznivega dejanja, v vsakem primeru pa, če preteče dvakrat toliko časa, kar vse je prvostopno sodišče obrazložilo v točki 4 izpodbijanega sklepa.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-3, 29.. ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. ZUPJS člen 30, 30/1.
denarna socialna pomoč - iskalec zaposlitve
V primeru tožnice je Zavod RS za zaposlovanje z odločbo odločil, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD, ker se ni odzvala na na vabilo. Tožničina pritožba je bila z dokončno odločbo zavrnjena. Tožbeni zahtevek tožnice je bil s sodbo sodišča prve stopnje pravnomočno zavrnjen. Tožnica je bila zato z dnem dokončnosti odločbe organa I. stopnje izbrisana iz evidence brezposelnih. V posledici tako ugotovljenega dejanskega stanja je CSD na podlagi 3. točke drugega odstavka 128. člena ZSVarPre pravilno upošteval krivdni razlog, da tožnica ni aktivna iskalka zaposlitve in da te obveznosti ni bila oproščena z zaposlitvenim načrtom, in tožnici ni priznal pravice do denarne socialne pomoči, saj tožnica ni bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - odklonitev dela
Skladno z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Tožnik bi za sklepčnost tožbenega zahtevka moral podati trditve (ki ne bi bile v nasprotju s predloženimi dokazi), da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali spornega dne in v nadaljnjih dneh, ko bi se moral zglasiti na delovnem mestu pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takih trditev tožnik ni podal, zaradi česar je pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot nesklepčen.
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.
Pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne in predčasne pokojnine sta določena kumulativno ter morata biti izpolnjena sočasno. Če torej eden izmed določenih pogojev ni izpolnjen, pravice do pokojnine ni mogoče priznati.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - opravičilo - napačen naslovnik
Opravičilo je obsojenka poslala po elektronski pošti na naslov zapisnikarice in ne na sodišče. Zaradi odsotnosti zapisnikarice je ta obstoj opravičila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo, ki ni bilo naslovljeno na sodišče, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - odklonitev sprejema pisanja - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 3. odstavka 88. člena ZDR-1 je pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Pritožbene navedbe, da bi obtoženka s plačilom premoženjskopravnega zahtevka izvršila novo kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, ker je po drugi pravnomočni sodbi obtoženka dolžna plačati določen znesek drugemu upniku, so neutemeljene. Kaznivo dejanje po 227. členu KZ-1 se nanaša na oškodovanje upnikov v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Oškodovanec pri tem kaznivem dejanju je upnik, ki ga pri opravljanju gospodarske dejavnosti storilec, ki ima v gospodarskem subjektu tak položaj, da lahko sprejema odločitve o ravnanju s premoženjem oziroma sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila, v primerjavi z drugimi upniki spravi v neenakopraven položaj. Pod opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni mogoče šteti plačila obveznosti, ki jih je obtoženki kot fizični osebi naložilo sodišče s pravnomočno sodbo.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - okoliščine konkretnega primera - določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev - dodatna preživninska obveznost - določitev stikov - pogostost stikov - potrebe otroka
Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem.
V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi.
V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti.
Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.