pravnomočno ugotovljena terjatev - stranka stečajnega postopka - prerekanje prijavljene terjatve - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika
Skladno z določilom 1. točke 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. Po določilu prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP pa lahko insolventni dolžnik, kadar ima položaj stranke postopka, prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika.
Dolžnik ne navaja, da bi vložil ugovor proti prijavljeni terjatvi upnika S. M., iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi to terjatev prerekal kakšen drug upnik. Zato je na podlagi sklepa o preizkus terjatve in ločitvene pravice pridobila značaj pravnomočne razsojene zadeve.
Ker v pravnomočno odločitev ni mogoče posegati, se pritožbeno sodišče z vprašanjem ali bi bil dolžnik uspešen, če bi z istimi navedbami, ki jih je uveljavljal v pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, uspel z ugovorom zoper zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni ukvarjalo.
vročanje pisanj - pooblaščenec zasebnega tožilca - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Neposredna vročitev samo zasebnemu tožilcu, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna. Ker vročitev poziva za plačilo sodne takse ni bila opravljeno pravilno, rok za podajo predloga za oprostitev plačila sodne takse sploh še ni začel teči.
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00023511
OZ člen 131, 148.
zamudna sodba - dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - denarna odškodnina - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - dodatek za pomoč in postrežbo
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnica zoper sporno odločbo ni vložila pritožbe, čeprav je vsebovala ustrezen pravni pouk. To pomeni, da tožnica ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in niti sodnega varstva pravic. Že zaradi tega dejstva, torej zaradi tožničine opustitve primerne skrbnosti varovanja svojih pravic, ni mogoče toženima strankama očitati protipravnega ravnanja kljub temu, da je pri odločanju v letu 2005 veljalo stališče, da se dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo izključujeta, kasneje pa je bila praksa pri uporabi materialnega prava spremenjena. Stranka, ki s posamičnim upravnim aktom ni zadovoljna, lahko skladno s pravnim poukom in ob primerni skrbnosti vloži redno pravno sredstvo in na to zoper drugostopenjsko odločbo v upravnem postopku še izpodbojno tožbo pred pristojnim sodiščem. V kolikor bi tožnica postopala na naveden način, bi lahko v takem sporu dosegla presojo, enako zadevi Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, in sicer, da se dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za nego otroka ne izključujeta.
nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnice uveljavljajo prikrajšanje v zvezi s prazniki - predvsem zato, ker bi morale biti predvidene za delo na praznik in posledično prejeti nadomestilo za praznik (kot npr. delavci v enakomerno razporejenem delovnem času), bodisi zato, ker jim je tožena stranka na dan praznika odštela dejansko opravljene ure. Na toženi stranki je breme dokazovanja, da tožnicam v zvezi z zatrjevanimi prazničnimi dnevi nič ne dolguje.
ničnost pogodbe - poslovna nesposobnost - pogodba o preužitku
Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena o skladnosti izvedenskih mnenj izvedencev K. in P. pravilna, iz obeh mnenj izhaja ugotovitev o obstoju psihične motnje - demence pri pokojnem J. Š. in iz obeh mnenj izhaja zaključek, da na dan sklenitve sporne pogodbe J. Š. ni bil sposoben izraziti resnične volje za sklenitev pogodbe in tudi ne razumeti posledic sporne pogodbe. Slednje je odločilno za obstoj poslovne sposobnosti stranke, da lahko sklene veljavno pogodbo (41. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00023564
OZ člen 125.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine - izročitev zemljiškoknjižne listine - relativnost pogodbenega razmerja - nesklepčnost tožbe
Glede na relativnost pogodbenih razmerij je lahko tožbeni zahtevek na izstavitev listine kot spolnitveni zahtevek naperjen le zoper drugo pogodbeno stranko. Varstvo pridobiteljeve pričakovane lastninske pravice (pri prenosu lastninske pravice na pravno poslovni podlagi, ki tako preide že z izročitvijo zemljiškoknjižnega dovolila iz odsvojitelja na pridobitelja) je zagotovljeno zgolj v relativnem razmerju med prenositeljem in pridobiteljem, ne nanaša pa se tudi na razmerje med pridobiteljem pričakovane lastninske pravice z morebitnimi tretjimi.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 130, 131, 147, 147/3, 149, 149/3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1. ZMed člen 86.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - privatno in drugo lastno reproduciranje - neupravičena obogatitev - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov - obvezna dokazna sredstva - trditveno in dokazno breme
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve.
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.
Zmotno je materialnopravno stališče, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove enovit dokument. Iz 91. člena ZDR-1 izhaja dolžnost delodajalca, da istočasno, ko pogodbo o zaposlitvi odpove, delavcu ponudi tudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno oboje zapisano v isti listini (enovit dokument). Pretirano formalistična je razlaga, da ne gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če sta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto zapisani v dveh ločenih dokumentih, ki se vročata delavcu sukcesivno. Če delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu takoj nato vroči tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče zanikati, da celotni historični dogodek ustreza dejanskemu stanu odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 91. člena ZDR-1, tudi če v nobenem od obeh dokumentov ni posebej zapisano, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ni navedene pravne podlage.
OZ-UPB1 člen 427, 427/2, 427/4, 427/5. ZPP-UPB3 člen 358, 458, 458/1, 458/2.
prevzem dolga - najem poslovnega prostora - plačilo stroškov dobavljene vode - spor majhne vrednosti - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v položaju do upnika, s čimer dolžnik postane prost svojih obveznosti. Pogoj za nastop te posledice je privolitev upnika, ki lahko svojo privolitev izrazi tako z izrecno izjavo volje, kot tudi s konkludentnimi ravnanji, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Takšno ravnanje pa med drugim lahko predstavlja tudi izstavitev računov za opravljene storitve prevzemniku in posledična tožba zoper prevzemnika na tej podlagi.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - okoliščine konkretnega primera - določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev - dodatna preživninska obveznost - določitev stikov - pogostost stikov - potrebe otroka
Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem.
V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi.
V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti.
Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.
O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnice uveljavljajo prikrajšanje v zvezi s prazniki - predvsem zato, ker bi morale biti predvidene za delo na praznik in posledično prejeti nadomestilo za praznik (kot npr. delavci v enakomerno razporejenem delovnem času), bodisi zato, ker jim je tožena stranka na dan praznika odštela dejansko opravljene ure. Na toženi stranki je breme dokazovanja, da tožnicam v zvezi z zatrjevanimi prazničnimi dnevi nič ne dolguje.
Sodišče skladno z določili 8. člena ZPP odloči o tem, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, vendar mora pri svoji odločitvi upoštevati vse relevantne izvedene dokaze obeh strank. Pritožbeno sodišče je preverilo zapisnike glavnih obravnav in ugotovilo, da iz zapisnikov v določenih delih dejansko izhajajo izpovedbe prič, kot jih navaja tožena stranka v pritožbi. Navedene priče pa so izpovedale bistveno drugače, kot je njihove izpovedbe ocenilo sodišče prve stopnje.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022052
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/1, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZIZ člen 15.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - trajanje zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev - odplačevanje kredita - obroki kredita - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek
Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov tako lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
izredna denarna socialna pomoč - prestajanje zaporne kazni
Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
Tožnik v Sloveniji ni izčrpal možnosti zdravljenja, nezaupanje v slovensko zdravstvo in to, da tožnik noče sprejeti oziroma vstopiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v okviru tega opraviti preglede, preiskave ali zdravljenja niso utemeljeni razlogi, da bi se tožniku priznala pravica do diagnostike in zdravljenja v tujini.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23.. ZKP člen 35, 35/1.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 4a, 4a/2, 4b.
državna štipendija - upoštevanje dohodka
Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik) v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar predstavlja 42,39 % povprečne plače na družinskega člana, ki je leta 2013 znašala 997,01 EUR. V skladu s 23. členom ZUPJS-a je bila zato tožnici za mesec december 2014 zakonito priznana državna štipendija v višini 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 dalje do 31. 8. 2015 pa povečana za 50 % zaradi dopolnjenih 18. let starosti po 100,00 EUR mesečno.