ZOR člen 606, 620, 631, 606, 620, 631. ZPP člen 216, 216.
gradbena pogodba - predpostavke obstoja gradbene pogodbe - ustno opozorilo na nepravilnosti - presoja po prostem preudarku
Pritožbeno sodišče se pridružuje pritožbenim navedbam, da v konkretnem primeru polaganja keramičnih ploščic ni mogoče tretirati v smeri izvajanja gradbenih del po gradbeni pogodbi. Ne gre namreč za zgradbo, niti ne gre za posebej zahtevna gradbena dela, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi. Po mnenju pritožbenega sodišča mora iti za obsežna in zahtevna dela, če hočemo neko pogodbeno razmerje presojati v luči gradbene pogodbe. Za gradbeno pogodbo je značilno, da ima za predmet večja in zahtevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev, priprav, gradbeno dovoljenje, projekt ipd.. Gradba ni potrošna stvar z relativno kratkim rokom trajanja, marveč je trajen izdelek z dolgim rokom uporabe, pri čemer je ena od značilnosti gradbene pogodbe tudi okoliščina, da poteče od sklenitve te pogodbe do pogodbenega roka za izpolnitev obveznosti praviloma relativno daljše časovno obdobje.
Glede na določila 263.čl. ZOR bi se toženec svoje odgovornosti razbremenil le, če bi dokazal, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti. Tega pa toženec ni niti zatrjeval niti dokazoval.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Vsaka pomanjkljivost vloge še ne more biti razlog za uporabo 76. čl. ZKP, saj je vprašanje, kdaj je vloga v tolikšni meri nepopolna in nerazumljiva, da je sploh ni mogoče obravnavati, dejansko vprašanje, ki se presoja na podlagi konkretnih okoliščin primera. V konkretnem primeru je storilec pravočasno dopolnil svojo vlogo z navedbami o plačilni nesposobnosti, čeprav ni za to predložil nobenega dokazila, bi lahko sodišče takšne podatke pridobilo od državnih organov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - del, v katerem se sklep o izvršbi izpodbija
V ugovoru zoper ta sklep je dolžnik navajal, da je "sklep o izvršbi neutemeljen", torej ga je izpodbijal v celoti. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč v 1. odst. 62. čl. določa, da če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne izjavi, v katerem delu ga izpodbija, se šteje, da ga izpodbija v celoti.
Toženec ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi neopravljenega dela na delovišču, saj je tožečo stranko pravočasno obvestil, da bo morala zaradi odsotnosti enega izmed zaposlenih zagotoviti nadomestnega šoferja.
nematerialna škoda - odmera odškodnine - fizične bolečine - strah - premoženjska škoda - tuja pomoč - pomoč družinskega člana
Tožnica je v škodnem dogodku utrpela trimaleolarni zlom levega gležnja brez večje dizlokacije. Zdravili so jo konzervativno. Odškodnina za telesne bolečine v višini 800.000,00 SIT je primerna za takšen obseg. Za strah je odmerilo na 150.000,00 SIT.
ZDU-1 člen 76, 76/2, 76/2, 76. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 10, 10/1, 10, 10/1.
Tožnica po prevzemu k toženi stranki (ministrstvu) ni upravičena do dodatkov k plači iz naslova nezdružljivosti funkcij in zaradi posebnih odgovornosti po 1. odst. 10. čl. Uredbe o določitvi osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, saj so ti dodatki vezani izključno na organ, v katerem je delo opravljala pred prevzemom (davčna uprava). Tožena stranka se namreč s prevzemom nalog odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji ne šteje za davčno upravo (ampak le za davčni organ).
V teoriji procesnega prava namreč velja, da je zamudna sodba zasnovana na takoimenovani afirmativni litiskontestaciji. To pomeni, da je treba razlagati pasivnost tožene stranke (ki ni vložila odgovora na tožbo), kot strinjanje s trditvami in zahtevki tožeče stranke. Zato je pri ugotavljanju, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe v smislu 4. točke 1. odst. 318. člena ZPP, treba ugotoviti le, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče v tem postopku ne izvaja dokaznega postopka. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dokazov, na katere tožeča stranka opira svoj zahtevek, v nasprotju s 4. točko 1. odst. 318. člena ZPP.
plača – pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da znaša tožničina plača 75 % osnovne plače direktorja družbe, nista pa se dogovorili, da se pri višini plače upoštevajo kriteriji Združenja manager oziroma natančnejša določila Pogodbe o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in Kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev. Takšni akti tako ne morejo predstavljati pravne podlage obračun plače, pa tudi sicer predstavljajo zgolj usmeritve za urejanje plačnega sistema na tem področju. Tožnica je tako v spornem obdobju pravilno prejemala 75 % osnovne plače direktorja družbe oziroma v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno plačo.
spor majhne vrednosti - plačilo poračuna za ogrevanje
Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 834,58 EUR (prej 200.000,00 SIT). V sporih majhne vrednosti imajo pravdne stranke omejene pritožbene razloge. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz čl. 339/II ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na to senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V novem sojenju ne velja določba čl. 362/II tega zakona.
Zakonske zamudne obresti od zahtevane glavnice so začele teči v času, ko je še veljal ZOR, ki ni vseboval določbe, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, kot to določa 376. člen OZ. Predhodna določba 1060. člena OZ določa, da se ZOR še vedno uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ. V zvezi s to prehodno določbo pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-300/04 odločilo, da se razveljavi, kolikor se na njeni podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne vsebuje pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od glavnice od njene zapadlosti pa do 1.1.2002, ko je stopil v veljavo OZ, saj so do 1.1.2002 obresti že presegle glavnico.
Zaradi postopanja tožene stranke pred začetkom rednega postopka, predvsem njene pasivnosti in navedb, da listin ni prejela, je bila tožeča stranka primorana vložiti tožbo za dokončno ureditev spornega razmerja, zato ni izpolnjen kumulativni pogoj iz določila čl. 157 ZPP, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, zato mora slednja vrniti pravdne stroške.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZDSS-1 člen 30, 30.
disciplinski postopek - zastaranje - izrek sodbe - pritožbena obravnava - seja senata
Če nastopi zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka, je izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja nezakonit. Na tek zastaralnih rokov ne more vplivati sprememba direktorja tožene stranke tako, da bi ti začeli teči ponovno.
cesta - oljni madež - krivdna odgovornost vzdrževalca - opustitev dolžnih pregledov ceste
Cesta sama po sebi ni nevarna stvar, pa tudi če se na njej pojavi oljni madež. Ker ni šlo za izjemne razmere, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče glede na okoliščine tega primera očitati krivdne opustitve dolžnih pregledov ceste.
ZIZ člen 56, 208, 56, 208. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
zakonske zamudne obresti
Zakonske zamudne obresti od glavnice so začele teči v času, ko je še veljal ZOR, ki ni vseboval določbe, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, kot to določa 376. člen OZ. Prehodna določba 1060. člena OZ določa, da se ZOR še vedno uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ. V zvezi s to prehodno določbo pa je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-300/04 odločilo, da se razveljavi, kolikor se na njeni podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne vsebuje pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru dolžnika po izteku roka ugodi tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od glavnice od njene zapadlosti pa do 1.1.2002, ko je stopil v veljavo OZ, saj so do 1.1.2002 obresti že presegle glavnico, po tem datumu pa se tek zamudnih obresti in s tem dovoljena izvršba ustavi in temu ustrezno razveljavi sklep o izvršbi. Ker pa gre za nepremičninsko izvršbo, bo sodišče, v skladu z določbo 208. člena ZIZ, terjatev upnika obračunalo po stanju na dan razdelitvenega naroka in takrat ugotovilo dejansko višino terjatve in natekle zakonske zamudne obresti (ki še niso dosegle ali presegle glavnico na dan 1.1.2002).
Upnik je dolžan v predlogu za nadaljevanje izvršbe proti delodajalcu natančno opredeliti višino dolžnikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Dolžnikov delodajalec je dolžan upniku posredovati podatke o dolžnikovi plači.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 100. Kolektivna pogodba dejavnosti kmetijstva in živilske industrije Slovenije člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, čeprav je tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev po dogovoru s sindikatom upoštevala drugačen vrstni red kriterijev, kot je določen s kolektivno pogodbo.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo izvršilni sklep in tožbo zavrglo, ker je po ugovoru tožene stranke ugotovilo, da se spor nanaša na terjatev, temelječo na pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama, s katero sta pogodbeni stranki dogovorili arbitražno reševanje sporov iz te pogodbe. Vendar pa je tožeča stranka navajala, da gre za manjkajoča dela in ne za dela, za katera je bila sklenjena sporna pogodba. Čim pa je tako, tožeča stranka uveljavlja tožbeni zahtevek na drugi dejanski in pravni podlagi in ne na pogodbi.