ZPP člen 188, 188/2, 193, 193/2, 188, 188/2, 193, 193/2. ZOR člen 45, 154, 45, 154. ZPP člen 188, 188/2, 193, 193/2, 188, 188/2, 193, 193/2.
sprememba tržne vrednosti stavbnega zemljišča - protipravnost ravnanja - predpogodba - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča - umik tožbe
Če je šlo za dogovor pravdnih strank, da toženka obnovi daljnovod, o protipravnosti, v smislu civilnega delikta, ni mogoče govoriti. Stranki sta se namreč dogovorili, da tožnik soglaša z gradnjo oz. obnovo daljnovoda, da pa bo za škodo, povzročeno pri gradnji na tem zemljišču in služnostno pravico med strankama sklenjena pogodba o povračilu škode. Če do dogovora med strankama o odmeni za razširjeno služnost oz. morebitno škodo, ki je nastala pri gradnji, ni prišlo, potem tožnik svoje pravice lahko uveljavlja v pravdnem postopku, tako, da toži na plačilo odmene oz. odškodnine. Prisojeni denarni znesek pa predstavlja odmeno za manjvrednost zemljišča po rekonstrukciji.
V določilu 23. čl. KZ je neprimeren poskus opredeljen kot položaj, ko storilec poskuša kaznivo dejanje storiti z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Tudi pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja bi lahko šlo za neprimeren poskus, če bi bil, kot kazenski zakonik s komentarjem pravilno navaja pritožba, krivi denar ali bankovec takoj prepoznan kot ponaredek. Vendar pa gre za neprimeren poskus le tedaj, ko je ponarejeni denar že na prvi pogled nedvomno mogoče prepoznati kot ponaredek brez vsakega dodatnega preverjanja.
ZD člen 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141, 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141. ZN člen 48, 48.
načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - odpoved neuvedenemu dedovanju - izpodbojnost dedne izjave - izročitev nepremičnine v soposest
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko dedič, v zapuščinskem postopku ni sodeloval in zato lahko uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediščinska tožba. Z dediščinsko tožbo se le vzpostavi takšno stanje, kakršno je dedič pridobil s smrtjo zapustnika. Tožnik kot dedič torej zahteva ugotovitev, da je lastnik nepremičnin do pripadajočega mu dednega deleža in izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice in s tem izročitev dediščine. Ne more pa zahtevati že izročitev parcel v soposest do 1/3, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati, ne da bi s tem kršil pravico drugih solastnikov.
predlog za vknjižbo lastninske pravice - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - pogoji za predznambo
Ker pogojev za dovolitev vknjižbe ni bilo, pa se predznamba dovoli tudi na podlagi listine iz 1. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen, bi moralo sodišče preizkusiti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za predznambo lastninske pravice.
Na podlagi določila drugega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer po predhodnem preizkusu tožbe.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji, ki jih mora izkazati upnik
Novela ZIZ-A je na novo uredila možnost upnika, da lahko takšen predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja vloži kadarkoli med izvršilnim postopkom, poleg tega pa zadošča, da izkaže, da (zgolj) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo
Kakor pravilno izhaja iz izpodbijane sodbe je mogoče v skladu z določilom drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju (ZD) zahtevati razvezo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kolikor se razmerje med pogodbenimi strankami, ki živijo skupaj, toliko omaje, da postane skupno življenje neznosno, v skladu s tretjim odstavkom istega člena, pa lahko vsaka stranka zahteva razvezo takšne pogodbe tudi v primeru, če druga stranka ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSK02685
ZGD člen 510, 510. ZPP člen 328, 332, 328, 332.
statusna sprememba družbe - sprememba firme in sedeža družbe - popravni sklep
1. Sprememba firme in sedeža upnika. Taka sprememba ne predstavlja statusne spremembe, saj ne pomeni niti združitve, niti delitve, niti prenosa premoženja, pa tudi ne spremembe pravnoorganizacijske oblike. Zgolj to pa so statusne spremembe pri subjektu vpisa.
2. Popravni sklep se izdaja le pod pogoji, kot so določeni v 332. v zvezi s 328. čl. ZPP. To pa je, kadar gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe oz. sklepa z izvirnikom.
Zavrniti je mogoče le popolni obdolžilni predlog, z nerazumljivim ali nepopolnim pa je potrebno ravnati v skladu s 1. odst. 106. čl. ZP-1 in predlagatelja pozvati na dopolnitev oz. popravo.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vpis lastninske pravice - izvršba na nepremičnine
Lahko na podlagi določila petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ tožbo za vpis dolžnikove lastninske pravice vloži le upnik, ki zahteva izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.
zagovor - dokazna ocena - priznanje - vzročna zveza - odgovornost za prekršek
Obdolženčevega zagovora ni mogoče šteti za priznanje samo zato, ker je med drugim v zagovoru povedal, da očitani prekršek priznava in obžaluje, saj je v nadaljevanju izrecno povedal, da za vozilo za seboj ni vedel oz. ni mogel predvidevati in je vzratno zapeljal v prepričanju, da tam ni nikogar.
Pogodba o bančnem kreditu predstavlja pogodbo o prometu blaga in storitev v smislu 1.odst. 374.čl. ZOR, kar pomeni, da taka terjatev zastara v treh letih. Pripoznava dolga je mogoča le do nastopa zastaranja. Po nastopu zastaranja pa je mogoče ponovno zahtevati izpolnitev obveznosti le na podlagi odpovedi zastaranja.
Pisna pripoznava, ki se šteje za odpoved zastaranju je enostranska izjava volje. Take izjave, da bi pravno učinkovala, pa ne more dati pooblaščeni delavec v računovodstvu, pač pa le tisti, ki je upravičen zastopati pravno osebo.
nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - imenovanje novega izvedenca
Mnenjeje bilo pridobljeno v skladu z 254. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tem členu je namreč urejena situacija, ko se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo. In ker sta se v obravnavanem primeru cenitvi prvo in drugo imenovanega izvedenca oz. cenilca razlikovali, je sodišče prve stopnje na predlog obeh pravdnih strank imenovalo tretjega izvedenca oz. cenilca in bi drugačna razlaga kot ta, da je končno merodajno njegovo mnenje oz. cenitev, privedla do nerešljive situacije v praksi (imenovanje vedno novih izvedencev oz. cenilcev).
Pritožba se neutemeljeno zavzema za uporabo druge dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenke finančne stroke za ugotovitev višine škode - izgubljenega dobička - ki je nastala tožniku. Sodišče je od izvedenke res zahtevalo izdelavo druge dopolnitve izvedenskega mnenja na način kakor je to uveljavljal tožnik. Izvedenka je sicer napravila takšen obračun, vendar pa je zapisala, da pri takšnem načinu dobiček ni pravilno izračunan in je vztrajala pri pravilnosti izračuna iz prve dopolnitve svojega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tudi uporabilo. Glede na to, da je izvedenka strokovnjakinja na svojem področju sodišče pa jo je postavilo prav zato, ker s takšnim strokovnim znanjem razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je sodišče prve stopnje storilo prav, da je sledilo njenemu zaključku. Izvedenka je imela pri izdelavi mnenja na razpolago celoten spis torej vse razpoložljive podatke in je svoje izvedensko mnenje podala prav na osnovi teh podatkov.
Če se sodna odločba nanaša na vse parcele, ki so vpisane pri določeni vložni številki, zadošča označba nepremičnine le z vložno številko brez navedb posameznih parcel.
Novo nastale parcele morajo biti formirane že v sodnem postopku.
Za prijavo stranke intervencije rok ni določen, ampak lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Glede na vlogi tožeče in tožene stranke, bi sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna z iztekom dneva, ko je sodišče vlogi prejelo, to pa je dne 19.07.2006 in ne prej, npr. dne 18.07.2006 po 11,30 uri, ko je sodišče prve stopnje vlogi prejelo, ker se pritožbeni rok računa na dneve in ne ure. Glede na dejstvo, da je tožena stranka pisni odpravek sodbe prejela dne 18.07.2006, je najprej stranska intervencija prijavljena pred iztekom zadnjega dne pritožbenega roka (stranska intervencija prijavljena dne 18.07.2006), pritožba stranskega intervenienta proti sodbi na podlagi pripoznave z dne 24.07.2006 pa pravočasna, ker se je rok za pritožbo, ob pravočasno priglašeni stranski intervenciji na strani tožene stranke, glede na to, da je tožena stranka sodbo prejela dne 18.07.2007, za stranskega intervenienta iztekel dne 02.08.2006 (333. člen ZPP), stranski intervenient pa je vložil pritožbo proti sodbi dne 24.07.2006 (l. št. 51).
S pripoznavo tožbenega zahtevka bi tožena stranka izigrala največjega delničarja - stranskega intervenienta d.o.o., ki ima po določbah ZGD-1, kot največji delničar tožene stranke, odločujoč vpliv na imenovanje (novih) članov nadzornega sveta in ga s tem prikrajšala za pravico, da kot največji delničar tožene stranke vpliva na izbiro članov nadzornega sveta, ki je sicer neodvisen organ in strogo ločen od uprave ter skupščine družbe in ne zastopa interese delničarjev. Dejanje tožene stranke - pripoznava zahtevka je po mnenju sodišča druge stopnje zato šteti za dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu (v nasprotju z moralnimi pravili.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - varstvo pravic
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogojuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni podan eden od bistvenih elementov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR. Zato je v takšnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v nasprotju z zakonom.
Spora glede prepovedi opravljanja dela (po 111/2 člena ZDR) ni mogoče uvrstiti med spore, za katere je po 3. odstavku 204. člena ZDR predvideno neposredno sodno varstvo. Ker tožnik v zvezi z odločitvijo o prepovedi opravljanja dela pred vložitvijo tožbe ni zahteval predhodnega varstva pri toženi stranki, niso podane procesne predpostavke za vodenje individualnega delovnega spora (1., 2. odstavek 204. člena ZDR).