DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL51742
ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210. ZPP člen 181, 181.
zemljiškoknjižna skupnost - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice
V skladu z določili 181. člena ZPP je mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja. Ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Niti s splošno ugotovitveno tožbo niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti. O obstoju zunajzakonske skupnosti se vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju, z učinkom le v konkretni pravdi, brez učinka pravnomočnosti.
Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le storitev prekrška po sedmem v zvezi s petim odstavkom 116. člena ZVCP-1 (ob subjektivnem delu dejanskega stanja, da se je glede na okoliščine in osebne lastnosti vsaj moral in mogel zavedati, da bo soudeleženec v prometni nezgodi z njegove desne strani po prednostni cesti pripeljal po nasprotnem, levem voznem pasu).
Iz dogovora pravdnih strank, kot ga zatrjuje že tožnik v tožbi, da se iz spornega stanovanja izseli, tožena stranka pa še naprej z njunim sedemletnim sinom prebiva v njem, je namreč mogoče zaključiti le, da se sta pravdni stranki dogovorili, da ima toženka na spornem stanovanju posest še naprej. Samo iz navedenega pa ni mogoče zaključiti, da sta se pravdni stranki tudi dogovorili, da tožnik po izselitvi v stanovanje ne bo smel več prihajati po svoji volji in nenajavljeno. Le če bi se pravdni stranki to izrecno dogovorili, bi lahko sklepali, da tožnik po tem dogovoru ni smel več vstopati v sporno stanovanje brez najave. Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnikovih občasnih nenajavljenih prihodov v stanovanje, ni mogoče šteti za posestna dejanja, ni mogoče sprejeti brez resnih pomislekov. Že iz izpovedi toženke izhaja, da naj bi tožnik zadnje pol leta pred zamenjavo ključavnice v stanovanje prihajal vsak teden, pred tem pa vsaka dva tedna. Ob upoštevanju pogostosti tožnikovih obiskov, njihovega večletnega trajanja ter dejstva, da je tožnik ves ta čas tudi razpolagal s ključi stanovanja, ni dejanske opore za zaključek, da na spornem stanovanju ni izvrševal posestnih dejanja in da zato ni imel soposesti.
Že iz samega opisa obravnavanih kaznivih dejanj goljufije namreč izhaja, da oškodovani ni le oškodovanec, torej oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena oziroma ogrožena njena osebna oziroma premoženjska pravica, temveč tudi tako imenovana "kronska" priča.
stranska kazen - izgon tujca iz države - izrekanje stranske kazni ob pogojni obsodbi
Določba 4. odstavka 51. člena KZ pooblašča sodišče, da sme v pogojni obsodbi poleg glavne kazni določiti še stransko kazen, za katero sme tudi izreči, da se izvrši. Iz omenjene določbe tako izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, ki je v tem, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni.
Obstoj nevarnosti, da bi obtoženec ponovil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, pa je za izrek oziroma določitev stranske kazni izgona tujca iz države povsem irelevanten.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost – dogovor dveh strank – oporoka – nagib v oporoki
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dogovor dveh strank, ne pa, kot v obravnavani zadevi, izjava volje zgolj oporočiteljice. Iz oporoke je sicer razvidno, da je zapustnica ob sestavi sodne oporoke navedla, da po svoji smrti zapušča vse svoje premoženje oporočnemu dediču, ki zanjo skrbi, vendar zgolj navedba nagiba ne pomeni, da je v obravnavani zadevi šlo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ne za oporoko.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 154, 154/1, 173. ZPP člen 341, 341.
nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in presojalo odgovornost tožene stranke po pravilih o objektivni odgovornosti. Res se je sodna praksa večkrat postavila na stališče, da so spolzka tla nevarna stvar, vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnica padla, ko je stopila na oljni madež, premera 15 cm. Vzrok padcu torej niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež.
priposestvovanje stvarne služnosti – potek priposestvovalne dobe – zavest lastnika služeče stvari o izvrševanju služnosti – dokazno breme
Lastnik služne stvari mora zaznati izvrševanje sporne služnosti, da se lahko šteje skladno z določbami 1. odstavka 54. člena ZTLR, da izvrševanju služnosti ni nasprotoval, ter je dokazno breme o tem, da naj bi toženka vedela za sporno vodovodno napeljavo v konkretnem primeru na strani tožeče stranke, ki zatrjuje priposestvovanje.
ZOR člen 749, 762, 762/2, 749, 762, 762/2. ZPP člen 341, 341.
pooblastilo odvetniku - mandatno razmerje - dogovor o plačilu odvetniških storitev - predčasno prenehanje pooblastilnega razmerja - sorazmerno plačilo
Ker se je prvostopno sodišče postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, da je dogovor o plačilu samostojen posel in ni odvisen od obstoja pooblastilnega razmerja, ni ugotavljalo, kakšno naj bo sorazmerno plačilo.
menična golica (blanket) - lice in hrbtna stran menice - podpis meničnega zavezanca
Zakon o menici ne pozna pojmov meničnega dela in talona kot delov menične golice. Uporablja le pojem lice menice (na primer 1. odst. 24. čl., 3. odst. 30. člena)in tudi ne obvezuje strank, da uporabijo menične obrazce. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravno zmotno presodilo, da podpisa prvega in drugega toženca na licu menice le teh ne zavezujejo kot menična zavezanca zgolj zato, ker so podpisi dani na t. i. talonu.
Če sodišče prve stopnje v izreku obsodilne sodbe ugotovi višino škode, ki jo tudi povzame v posebnem pogoju v pogojni obsodbi, oškodovanca pa s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, gre za nasprotje med samimi odločbami v izreku kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
nepremičnina v etažni lastnini – skupni deli nepremičnine v etažni lastnini – prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih
Kotlovnica v izmeri 5,1 m2 je skupni del nepremičnine v etažni lastnini, ki lahko postane del posameznega dela v etažni lastnini le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov. Stvarnopravni zakonik pa v 5. odstavku 105. člena izrecno določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390.
dovoljenost pritožbe - obseg dovoljene pritožbe - odločba o pritožbi
Če obsojeni obdolženec v pritožbi zoper krivdorek pledira na spremembo oprostilnega dela iste sodbe, v katerem je on oškodovanec, pa državni tožilec prostoreka sploh ni izpodbijal in je ta postal pravnomočen, se takšne pritožbene navedbe štejejo kot brezpredmetne. Zato o tem delu pritožbe ni potrebno izdati sklepa o zavrženju nedovoljene pritožbe.
ukinitev preživnine za razvezanega zakonca - preživninska obveznost otrok do staršev - pridobitev premoženja - spremenjene razmere
Toženka je pridobila možnost, da si s sredstvi od prodane nepremičnine, zagotovi npr. z nakupom manjše stanovanjske enote socialno varnost, uredi stanovanjsko vprašanje, a je ni izkoristila, to pa ne more biti breme razvezanega zakonca, ne gre več za nepreskrbljenega zakonca v smislu 81.čl. ZZZDR.
ničnost dogovora o prevzemu delavcev - sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu (člen 83/2 ZTPDR). Delavec pravnomočnosti takšnega sklepa ne more obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema, ki je podlaga za izdajo navedenega sklepa. Pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in prejšnjega ZDR je bilo zagotovljeno v okviru postopka varstva pravic iz V. poglavja ZTPDR, pri čemer je šlo za asociativna in ne pogodbena delovna razmerja. Pogodbeno delovno razmerje je uvedel šele novi ZDR, zato tudi instituti obligacijskega prava v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Njihova uporaba bi izničila kogentne in specialne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
diskriminacija – neizbrani kandidat – druga osebna okoliščina – odškodnina
Ker tožnica ni bila izbrana na prosto delovno mesto zaradi prejetih anonimnih klicev in elektronske pošte, ki so se nanašali na njeno nesposobnosti (zaradi diskriminacije na podlagi drugih osebnih okoliščin), ji je dolžna tožena stranka povrniti škodo, ki jo je utrpela, to je škodo v višini plač, ki bi jih prejela, če bi bila na prosto delovno mesto izbrana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku določila odpovedni rok, je nezakonita, saj ni mogoče šteti, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do odpovednega roka.
Če kandidat oz. delavec v primeru spora za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 3. odstavka 6. člena ZDR, je po 4. odstavku 6. člena ZDR dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. 3. odstavek 6. člena ZDR sicer med okoliščinami, v zvezi s katerimi je prepovedana tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija, ne omenja "drugih osebnih okoliščin" iz 1. odstavka 6. člena ZDR, v katerem so izrecno naštete okoliščine, zaradi katerih delodajalec iskalca zaposlitve oz. delavca v času trajanja delovnega razmerja ne sme postavljati v neenakopraven položaj (barva kože, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, druge osebne okoliščine). Navedeno pravilo o dokaznem bremenu velja tudi za okoliščine, ki jih 3. odstavek 6. člena ZDR direktno ne omenja. Nobenega razloga ni, da bi prevalitev dokaznega bremena na delodajalca veljala le v primeru določenih vrst nedovoljene diskriminacije.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da v postopku izbire kandidata ni ravnala diskriminatorno do tožnice, ki je v postopku zatrjevala, da jo je tožena stranka postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom zato, ker je v zvezi z njeno neizbiro upoštevala anonimne telefonske klice in elektronsko pošto, kjer se ji je očitala nesposobnost, nepoštenost oz. goljufivost in nevestnost. Očitanje nepoštenosti in goljufivosti, pa tudi nesposobnosti in nevestnosti (kar povzroči, da iskalec zaposlitve ni izbran na razpisano prosto delovno mesto), je mogoče uvrstiti med druge osebne okoliščine, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Smisel prepovedi diskriminacije je v zagotavljanju enake obravnave in enakih možnosti, razen v primeru, če različno obravnavanje opravičujejo vrsta in narava dela.
ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZPPSL člen 37, 37/1, 61, 63.
regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnava
Tožnik je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imel pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njegove terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bil upravičen do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi mu delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - koncesijska pogodba
Ker je tožena stranka na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb poslovala skoraj celo desetletje, ni mogoče govoriti o začasnosti njene temeljne dejavnosti, ki bi utemeljevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico. Pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena brez utemeljenega razloga, pa se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.