Odločitev iz 3.odst. 497.čl. ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, lahko sledi le če stranka takse ne plača. Morebitno navezovanje posledic na opustitev posebnega obvestila o tem, da je bila taksa plačana, iz zakona ne izhaja.
Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.
Ker je na zapisniku o glavni obravnavi zapisano, da se tožnica odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, sodbe na podlagi odpovedi ni mogoče izpodbijati, češ da naj bi bila odpoved dana v zmoti.
umik tožbe - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo po tem, ko ji je tožena stranka plačala terjatev, ji je ta dolžna povrniti tudi stroške, ki jih je tožeča stranka imela s tožbo in umikom tožbe.
Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.
ZIZ člen 15, 53, 15, 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
absolutna bistvena kršitev - razlog - obrazložitev ugovora
Po prepričanju pritožbenega sodišča vsebina ugovora v konkretnem primeru terja konkretnejšo utemeljitev odločitve, kot je izpodbijana. Ker namreč ta vsebuje zgolj stališče sodišča prve stopnje, da je ugovor obrazložen, pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe, saj razlogi izpodbijanega sklepa ne dajejo opore za presojo, katera ugovorna trditev je tista, ki je bila pravnorelevantna.
Ker je bil obtoženec že dvakrat kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, v obravnavanem primeru pa je v okviru nadaljevanih in posamičnih kaznivih dejanj izvršil znake osmih posamičnih kaznivih dejanj velike tatvine po čl. 212/1 točka 1 KZ, je vsem ugotovljenim okoliščinam tudi ustrezna izrečena enotna kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo obtoženčeve zagovornice, ki se je zavzemala za izrek nižjih posamičnih in enotne kazni, zavrnilo kot neutemljeno.
Iz sodbe delovnega in socialnega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati.
15-letna oškodovanka je prisedla na motorno kolo, ki ga je vozil njen fant, s katerim je bila ves čas pred tem v družbi. Bil je močno vinjen (1,89 g/kg) in je zapeljal s ceste.
Glede na mladost oškodovanke se pritožbeno sodišče strinja s sod. 1. stopnje, ki je njen prispevek ocenilo le z 10 %.
Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne pomeni znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Za škodo zaradi telesne poškodbe, ki jo je med šolskim odmorom povzročil mladoletni učenec srednje šole snažilki, odgovarja solidarno z njim šola, ki je za 500 dijakov izvajala nadzor le z enim učiteljem.
ZIZ v določbah, ki urejajo postopek izvršbe na dolžnikovih računih, obvestila s katerim bi sodišče upnika opozorilo na "stanje" na dolžnikovem žiro računu, ne predvideva. Zato mora upnik, v izogib posledicam ustavitve izvršbe, stanje na bančnem računu dolžnika spremljati sam.
spor o zapuščini – izločitev iz zapuščine – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti
Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.