Če je toženec izključil iz soposesti tožnico, ki je solastnica hiše, ima tožnica zahtevek na škodo, ki ji s tem nastaja. Merilo za višino škode je lahko neprofitna stanarina, ki jo tožnica plačuje za stanovanje.
Stranka, ki je sodelovala v zapuščinskem postopku in je izjavila, da ne bo s tožbo ugotavljala obsega zapuščine, ne more po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vložiti tožbo na ugotovitev obsega zapuščine.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142, 142/3, 142/4.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - ugovor - pravočasnost
V primeru, ko vročevalec tistega, kateremu se mora pisanje osebno izročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pusti pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. čl. ZPP). Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj se mu pisanje vroči, lahko pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Gre za ti. nadomestno vročitev (za razliko od osebne vročitve).
ZPP člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zamudne obresti - valutna klavzula - tolarska protivrednost
Tožena stranka v postopku pred sodičem prve stopnje ni podala konkretnega dokaznega predloga, torej navedla, katere priče naj bi sodišče zaslišalo. Kot dokaz je namreč predlagala zaslišanje strank in "po potrebi zaslišanje priče". Konkretnega dokaznega predloga ne podaja niti v pritožbi, čeprav ima pravico do predlaganja novih dokazov celo v pritožbi (1. odst. 352. čl. ZPP/77). Zgolj takšna pavšalna graja ugotovljenega dejanskega stanja brez predlaganih konkretnih dokazov ne more biti utemeljena. Za obveznosti, izražene v tuji valuti, se ne uporablja Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, obrestnih mer za obresti na te obveznosti pa tudi ne določa noben predpis. Pravno praznino glede tega je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (3. odst. 399. čl. ZOR, prim. pravno mnenje občna seja VSS, Poročilo VSS 1/93).
stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Od opredelitve lastništva stanovanja in položaja, ki ga je imela toženka v njem, je odvisen odgovor na sporno vprašanje višine najemnine, ki bi jo morala plačevati toženka oziroma vprašanje utemeljenosti verzijskega zahtevka, ki predstavlja razliko med neprofitno najmenino, ki jo je toženka plačevala, in profitno najemnino oziroma najemnino, ki bi jo tožnik sicer lahko dosegel z oddajo tega stanovanja. Po določilu spremenjenega 2. odst. 150. čl. SZ neprofitna najemnina ne velja za stanovanja v zasebni lasti, razen za v tem določilu izrecno našteta stanovanja. Neprofitna najemnina za ves čas uporabe stanovanja velja le za stanovanja iz 2. odst. 133. čl. SZ, položaj drugih imetnikov pravice uporabe pa je olajšan tako, da jim razliko do profitne najemnine, ki sicer pripada lastniku stanovanja po preteku roka iz 2. odst. 155. čl. ter 1. odst. 156. čl. SZ, krije zavezanec iz 2. odst. 155. čl. SZ.
Ker sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za subjektivno ali objektivno spremembo tožbe, izrek pa se glasi le, da se sprememba tožbe dovoli, je bilo treba izpodbijani sklep ravzeljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZIZ člen 15, 40, 40/1, 15, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108.
vsebina predloga za izvršbo - predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - upnik
Upnikova trditev, da je na poziv sodišča svojo vlogo dopolnil je ostala nedokazana, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil dokaza o tem, da je bila zatrjevana vloga oddana na vložišče sodišča prve stopnje. Ker upnik svoje vloge v postavljenem roku ni dopolnil tako, da bi vsebovala vse kar mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo.
ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
1. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega, da obvestitev tožeče stranke o spremembi lastništva stanovanja tožene stranke ne more razbremeniti plačila vtoževane obveznosti, če je bila v spornem obdobju v resnici še lastnik stanovanja, na katerega se nanaša vtoževana obveznost, kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka. 2. Glede na trditve strank v tem postopku je za rešitev tega spora (pred odgovorom na vprašanje o pravočasnosti in pravilnosti notifikacije o spremembi lastništva stanovanja) treba najprej odgovoriti na vprašanje, kdaj je prišlo do spremembe lastništva na stanovanju tožene stranke, na katerega se nanaša vtoževana obveznost. V tej smeri pa izpodbijana sodba nima razlogov.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 200, 201, 201/3, 200, 201, 201/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta - nova škoda
Izvedenčevo navajanje teoretične možnosti povezave nastopa astme s škodnim dogodkom pomeni verjetnost obstoja vzročne zveze, ki ne zadošča, saj je v pravnem postopku predpisano prepričanje sodišča (8. člen ZPP/77), to je visoka stopnjah skladnosti predstave s stvarnostjo.
obrazložitev ugovora - zavrnitev - predlaganje dokazov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dejstva - obrazložitev ugovora
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da z upnikom ni v nikakršnem poslovnem razmerju ter zato tudi ni podlage za verodostojno listino, sodišče postopa po 62/2 čl. ZIZ.
ZOR člen 327, 327. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
sodni depozit - namen - prenehanje obveznosti - predlog
Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jiih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik - predlagatelj.
Tožnik, ki trpi zaradi številnih bolezni, je pripor težje prenašal, saj se mu je zdravstveno stanje zaradi porušenega duševnega ravnotežja v priporu poslabšalo. Tudi ta okoliščina vpliva na odmero odškodnine za duševne bolečine.