Ker sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za subjektivno ali objektivno spremembo tožbe, izrek pa se glasi le, da se sprememba tožbe dovoli, je bilo treba izpodbijani sklep ravzeljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - višja sila
V obravnavanem primeru je pritožnik opravljal nevarno dejavnost, zato je njegova odgovornost za nastalo škodo objektivna (prim. 173. čl. in 1. odst. 174. čl. ZOR). Za višjo silo gre, kadar je dogodek nepričakovan in neprepričljiv (prim. 1. in 2. odst. 177. čl. ZOR). Glede na ugotovitve prvostopnega sodišča, da se je pritožnik ob ogledu kraja, kjer naj bi štor izkopal, zanimal, ali ne teče na tem delu plinovod, je očitno, da se je pritožnik zavedal možnosti podzemnih instalacij na kraju izkopa. Pritožbeno sodišče zato sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da za pritožnika, ki opravlja dejavnost izkopov in glede na njegove izkušnje pri tem, obravnavani dogodek ni bil nepričakovan.
Upnik je sodišču predložil izvršilni naslov glede neplačane uvozne dajatve, torej denarne terjatve, zato so izpolnjeni pogoji za zavarovanje upnikove terjatve iz izvršilnega naslova z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo
Odsotnost zakonitega zastopnika stranke na dan obravnave sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno.
ZPP člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zamudne obresti - valutna klavzula - tolarska protivrednost
Tožena stranka v postopku pred sodičem prve stopnje ni podala konkretnega dokaznega predloga, torej navedla, katere priče naj bi sodišče zaslišalo. Kot dokaz je namreč predlagala zaslišanje strank in "po potrebi zaslišanje priče". Konkretnega dokaznega predloga ne podaja niti v pritožbi, čeprav ima pravico do predlaganja novih dokazov celo v pritožbi (1. odst. 352. čl. ZPP/77). Zgolj takšna pavšalna graja ugotovljenega dejanskega stanja brez predlaganih konkretnih dokazov ne more biti utemeljena. Za obveznosti, izražene v tuji valuti, se ne uporablja Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, obrestnih mer za obresti na te obveznosti pa tudi ne določa noben predpis. Pravno praznino glede tega je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (3. odst. 399. čl. ZOR, prim. pravno mnenje občna seja VSS, Poročilo VSS 1/93).
neutemeljen ugovor - dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedba o odprtih terjatvah dolžnika do tretjih oseb ni pravno upoštevni razlog, s katerim bi dolžnik lahko oporekal temelju ali višini uveljavljane terjatve upnika.
Dolžnik ponavlja navedbe, s katerimi ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev; takšne ugovorne navedbe so v izvršilnem postopku neupoštevne.
obrazložitev ugovora - zavrnitev - predlaganje dokazov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10, 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok - bistvena kršitev pravil postopka
Ni bilo pogojev, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 2. odst. 120. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Za škodo, ki jo pretrpi delavec na delu, je odškodninsko odgovorna organizacija, pri kateri je delavec na delu, praviloma po krivdnem načelu. Kadar bo odgovarjala po tem načelu, bo delavcu - oškodovancu zadostovalo, da bo dokazal, da je škodo pretrpel na delu, ne bo pa mu potrebno dokazovati tudi krivde organizcije glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.
Tožnikovo ravnanje je pravilno opredeljeno kot posest stvarne služnosti, saj je 4 leta uporabljal pot preko zemljišča tožencev in v tem času toženca do motilnega dejanja (postavitve kombija na pot) nista resno nasprotovala tožnikovi uporabi poti.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.