ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27-B, 27-D, 27-B/9, 27, 27-B, 27-D, 27-B/9.
kršitev poslovne tajnosti
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti - kršitev poslovne tajnosti, storjeno s tem, da je kot vodja izvozno uvoznega oddelka firmi X, s katero je tožena stranka poslovno sodelovala, sporočil, da so kupili pri firmi Y granulat po ceni 0.84 DEM, ker delodajalec ni imel posebnega splošnega akta, ki bi določal, katere listine se štejejo za poslovno tajnost in zato delavec ni mogel storiti očitane hujše kršitve. Za opredelitev poslovne tajnosti zadošča splošna opredelitev v statutu ter z individualno pogodbo določena obveznost delavca, da je kot poslovno tajnost dolžan varovati vse podatke, ki so kot taki opredeljeni v aktih podjetja, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom podjetja, ki niso splošno znani in bi bilo v nasprotju z interesi podjetja, če bi bili sporočeni tretjim osebam.
Na povratnici kot javni listini je jasno napisan datum prejema sodbe, isti datum pa je odtisnjen tudi na poštnem žigu na hrbtni strani povratnice. Zato velja ta datum kot datum vročitve sodbe.
ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/2, 277, 279, 279/1, 279/2.
zamudne obresti - obresti na obresti - obračun zamudnih obresti - vračunanje obresti in stroškov
Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti se ne nanaša na obračunavanje zapadlih obresti po konformni metodi. Zato v primeru, ko dolguje tožena stranka poleg glavnice tudi stranske terjatve in se po njenih plačilih opravi vračunavanje v skladu s 313. členom ZOR uporaba 1. in 2. odstavka 279. člena ZOR ne pride v poštev.
Okrožno državno tožilstvo je zaradi oškodovančeve nezainteresiranosti umaknilo obtožni predlog, vendar pa oškodovanec ni izrecno umaknil predloga za kazenski pregon, zato mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače se lahko odstopi (cedira) drugemu delavcu, saj ni mogoče šteti, da temelji na zaupnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
pritožbeni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje pri izračunu stanja dolga tožene stranke iz naslova glavnice in zakonitih zamudnih obresti, ob nespornih zneskih, delnih plačilih in datumih zapadlosti, napačno obračunalo obresti (uporabilo nepravilno metodo izračuna), gre za nepravilno uporabo materialnega prava, ne pa nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ni v poslovnih odnosih z upnikom, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je tak ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIP člen 210, 210/1, 210/1-6, 210/2, 210, 210/1, 210/1-6, 210/2. ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4.
izvršba na premičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Po določilih 6. točke 1. odst. 210. čl. ZIP oz. 1. odst. 80. čl. ZIZ niso iz izvršbe izvzeta prav vsa osnovna sredstva, ki so dolžniku potrebna za opravljanje dejavnosti. Namen teh določb je izvzeti iz izvršbe tista sredstva, katerih rubež bi onemogočil dolžnikovo opravljanje dejavnosti in s tem uničil njegovo poslovanje, ne pa morda samo zmanjšal obseg opravljanja dejavnosti po vrsti ali količini.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZFPPod člen 27, 27/1, 27, 27/1.
stečaj - izbris pravne osebe iz registra - litispendenca
Postopek po ZPPSL in postopek za izbris gospodarske družba brez likvidacija po določbah ZFPPod sa vsebinsko razlikujeta. Kljub temu pa imata oba za cilj isto pravno posledico, namreč izbris dolžnika iz sodnega registra in s tem njegovo prenehanje. Zato z začetkom enega od teh postopkov nastopi litispendenca za izbris dolžnika iz sodnega registra oz. za njegovo prenehanje, zaradi česar ni dovoljeno začeti drugega postopka, ki ima za cilj izbris in prenehanje istega dolžnika.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
ZOR je krajši zastaralni rok od splošnega uredil zaradi potrebe blagovno tržnega prometa, ki se je v tistem času odvijal v pretežni meri le med družbenimi pravnimi osebami (1. odst. 374. čl. ZOR). Glede na novo pravno ureditev, še zlasti glede na izenačenje vseh lastninskih oblik, s tem pa tudi pravnega položaja vseh pravnih oseb v pravnem prometu, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi triletni zastaralni rok ne veljal med vsemi pravnimi osebami, ki nastopajo v razmerjih blagovnega prometa. Zato je torej vseeno ali je pravdna stranka (bivša) družbena pravna oseba ali ne.
O učinkih razdrte pogodbe govori določilo 132. čl. ZOR. Po določilu prvega odst. tega člena sta v primeru razdrtja pogodbe obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Ker pa tožena stranka odškodninskega zahtevka ni postavila, je neutemeljen njen očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do dejstva, da je do prekinitve pogodbe o medsebojnem sodelovanju prišlo po krivdi tožeče stranke.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica za svoje trditve, da datumi od katerih tečejo obresti niso pravilni, ni predložila ne pogodbe na katero se sklicuje, niti kakega drugega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Anamnestični podatki v "obvestilu zdravniku" niso objektivni dokaz o zatrjevanih zdravstvenih težavah, zato pritožbeno sklicevanje nanje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da pri tožnici ni invalidnosti iz 27. čl. ZPIZ, ne more biti odločilno.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 370, 353, 353/1, 368, 370. ZDR člen 36f.
odpoved pritožbi zoper sklep o trajnem presežku - odpoved odpravnini
Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.
Škoda, ki je bila izplačana na osnovi pravnomočne sodbe, ni bila plačana neutemeljeno. V takem primeru ni uporaben člen 216 ZOR, ampak določba člena 210/4 ZOR.
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel dolžnikov naslov, ki je vpisan v sodni register, ni bilo podlage za ustavitev izvršbe, saj bi moralo sodišče opraviti nadomestno vročitev na tem naslovu skladno z določbami 141. čl. ZPP.
ZZZPB člen 32, 32/1, 32/1-4, 32, 32/1, 32/1-4. ZPP (1977) člen 338, 338/3, 338, 338/3. ZDSS člen 23, 23.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice
Predloga oz. prošnje uživalca nadomestila za brezposelnost za dvodnevni odlog nastopa dela oz. zaposlitve za določen čas zaradi možnosti zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ni mogoče šteti za odklonitev zaposlitve, ki bi imela za posledico prenehanje oz. izgubo pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.