ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 370, 353, 353/1, 368, 370. ZDR člen 36f.
odpoved pritožbi zoper sklep o trajnem presežku - odpoved odpravnini
Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.
Če se dovoli izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen, če se izvršba dovoli na podlagi verodostojne listine.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - prisilna poravnava
Upnikova terjatev izvira iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Iz sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov je razvidno, da je sodišče v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov potrjeno prisilno poravnavo upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Tudi predlog za izvršbo je bil vložen po tem, ko je bila prisilna poravnava že potrjena, zato v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
ZZZDR člen 56, 56/2, 57, 57/1, 56, 56/2, 57, 57/1. ZIZ člen 64, 65, 66, 64, 65, 66.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - darilo
Za dolg, ki ga je prevzel eden od zakoncev za službene potrebe in ne za potrebe družine, zakonca ne odgovarjata nerazdelno. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju zakoncev, in šele nato zahteva izvršbo na ta delež. Zakonec katerega delež na skupnem premičnem premoženju ne presega polovice vrednosti premičnega premoženja, ne more zahtevati, da se izvršba glede njegovega deleža izreče za nedopustno.
Obtoženec doslej res še ni bil kaznovan, vendar je v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ storil kar šest posamičnih dejanj, pri čemer ob svoji zasvojenosti z mamili tudi sicer način njegovega življenja kaže, da gre že za zasidran vzorec vedenja ter je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da predstavlja ekvivalent takšnim ugotovitvam le izrek desetmesečne zaporne kazni. Pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se je zavzemal za izrek pogojne obsodbe, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odst. 214. člena ZPP/77). Postopek se lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame (1. odst. 215. člena ZPP/77).
Toženec je kot prevzemnik naročila dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih, zato je dolžan zagotoviti, da bodo stvari, ki jih je dal v hrambo, tožniku vrnjene.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21266
KZ člen 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2, 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
stek kaznivih dejanj - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Sodišče prve stopnje je prekršilo kazenski zakon, ker je v nasprotju z določbo člena 47/II tč. 2 KZ in 37/V KZ obdolženki v pogojni obsodbi, upoštevajoč kot določeni posamezni kazni dva meseca zapora in en mesec zapora, določilo enotno kazen dva meseca zapora.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
izvršba na nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Da v zemljiško knjigo vknjižena zastavna pravica ne more biti ovira za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičnini, jasno izhaja iz določb 13. poglavja ZIZ, zlasti iz določb 170., 172., 196. in 198. čl. ZIZ, ki podrobneje urejajo položaj in poplačilo zastavnega upnika. Zastavni upnik torej zaradi izvršbe na nepremičnino ne bo prikrajšan.
Ker tožeča stranka ni dokazala aktivne legitimacije, pač pa sta toženca dokazala, da uporabljata stvar s pravnim naslovom oz. da za odškodnino manjka element protipravnosti, je pritožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.