ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24, 24/1, 24/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
prehod terjatve ali obveznosti - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - oseba, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik
Sklep o izvršbi z dne 28.7.1997, ki ga je sodišče prve stopnje razveljavilo z izpodbijanim sklepom, ne obstaja, zato je izrek napadenega sklepa nerazumljiv in v nasprotju s podatki v spisu, saj ni jasno, kateri sklep je želelo razveljaviti sodišče prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do nesreče je prišlo po izključni krivdi tožnika, imetnika enega od dveh v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, zato ni upravičen do nikakršnega povračila škode od drugega udeleženca v nesreči.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/3.
stroški postopka
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
spor majhne vrednosti - pritožba - pritožbeni razlog
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
preživnina za mladoletnega otroka - zmožnost zavezanca
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti od njegovih mesečnih dohodkov odštelo vse kreditne obveznosti, ki jih ima. Torej je štelo, da prevzeti krediti zmanjšujejo njegove preživninske zmožnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je napačno. Primarna obveznost staršev je namreč preživljanje svojih otrok ter skrb za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (103. čl. ZZZDR). To pa pomeni, da prevzete kreditne obveznosti te obveznosti ne morejo zmanjševati.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Obtoženec doslej res še ni bil kaznovan, vendar je v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ storil kar šest posamičnih dejanj, pri čemer ob svoji zasvojenosti z mamili tudi sicer način njegovega življenja kaže, da gre že za zasidran vzorec vedenja ter je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da predstavlja ekvivalent takšnim ugotovitvam le izrek desetmesečne zaporne kazni. Pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se je zavzemal za izrek pogojne obsodbe, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
odgovornost - osnovni kapital in osnovni vložki - dokapitalizacija - stvarni vložek - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe
Ker se podjetje do 31.12.1994 ni uskladilo z ZGD, je po 6. odstavku 580. člena ZGD prišlo do odgovornosti toženca kot edinega družbenika za obveznosti neusklajene družbe na način, kot odgovarjajo za obveznosti družbeniki v družbah z neomejeno odgovornostjo.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Toženec je kot prevzemnik naročila dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih, zato je dolžan zagotoviti, da bodo stvari, ki jih je dal v hrambo, tožniku vrnjene.