primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
Obtoženec doslej res še ni bil kaznovan, vendar je v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ storil kar šest posamičnih dejanj, pri čemer ob svoji zasvojenosti z mamili tudi sicer način njegovega življenja kaže, da gre že za zasidran vzorec vedenja ter je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da predstavlja ekvivalent takšnim ugotovitvam le izrek desetmesečne zaporne kazni. Pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se je zavzemal za izrek pogojne obsodbe, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Upnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da obstoji pravica do poplačila njegove priznane terjatve kot stroška stečajnega postopka.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ker se dolžnikove navedbe nanašajo na domnevno plačilo iz časa pravde in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, po 8 dnevnem roku za ugovor, njegove navedbe ne morejo biti več utemeljene.
Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.
Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.
V postopku za prestavitev služnosti mora služnostni zavezanec dokazati dejanske možnosti, da bo ponujena pot služnostnemu upravičencu nudila možnost enakovrednega izvrševanja obstoječe služnostne pravice.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima samostojni podjetnik na računu pri banki, preko katerega zanj banka opravlja plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/3.
stroški postopka
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
predlog za izvršbo - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnici.