DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.
ZZZDR člen 62, 62/2, 126, 133, 62, 62/2, 126, 133. ZOR člen 111, 117, 117/1, 558, 558/1, 111, 117, 117/1, 558, 558/1.
posojilna pogodba - vrnitev - obresti - preživnina - sila in grožnja - prekluzivni rok
Četudi bi za razveljavitev izpodbojne pogodbe (sklenjene zaradi sile in grožnje) zadostoval, kot meni pritožnica, peremptorični ugovor, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, bi moral biti le-ta podan v enoletnem roku iz prvega odstavka 117. člena ZOR. Četudi tožnik ni oče mld..., bi lahko vrnitev plačanih preživninskih obrokov zahteval le od roditelja, ki svoje preživninske obveznosti ni poravnal in je bil torej zaradi tožnikovega plačevanja preživnine neupravičeno obogaten. Pravilna je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je toženka - mati mld... svoje obveznosti do otroka izpolnjevala po svojih zmožnostih; že zato je upoštevaje določbi 126. in 133. člena ZZZDR zahtevek zoper njo v tem delu neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku
Ker je tožeča stranka (tuja oseba), na poziv sodišča, da tožbo popravi in popravek tožbe vloži v slovenskem jeziku, vložila le vlogo v tujem jeziku, je bila tožba zavržena.
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - poškodovanje tuje stvari
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo razlik med trditvami oškodovanca, ugotovitvami policije in zavarovalnice o obsegu, vrsti in višini škode, ki naj bi jo oškodovancu na njegovem osebnem avtomobilu povzročil obdolženec, istočasno pa v izreku sodbe povzelo trditev državnega tožilca, po kateri naj bi obdolženec anteno zvil, in v razlogih sodbe navedlo, da jo je zlomil, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, podano pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbi zagovornice je zato sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo razveljavilo.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/3.
stroški postopka
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima samostojni podjetnik na računu pri banki, preko katerega zanj banka opravlja plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.
odgovornost - osnovni kapital in osnovni vložki - dokapitalizacija - stvarni vložek - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe
Ker se podjetje do 31.12.1994 ni uskladilo z ZGD, je po 6. odstavku 580. člena ZGD prišlo do odgovornosti toženca kot edinega družbenika za obveznosti neusklajene družbe na način, kot odgovarjajo za obveznosti družbeniki v družbah z neomejeno odgovornostjo.
Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odst. 214. člena ZPP/77). Postopek se lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame (1. odst. 215. člena ZPP/77).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.