Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
odgovornost - osnovni kapital in osnovni vložki - dokapitalizacija - stvarni vložek - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe
Ker se podjetje do 31.12.1994 ni uskladilo z ZGD, je po 6. odstavku 580. člena ZGD prišlo do odgovornosti toženca kot edinega družbenika za obveznosti neusklajene družbe na način, kot odgovarjajo za obveznosti družbeniki v družbah z neomejeno odgovornostjo.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.
ZTLR člen 72, 75, 78, 78/1, 78/2, 72, 75, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 41, 41.
motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na pretresanje posesti se omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
Pritožnik pa s pritožbenim očitkom, da sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke", smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba zaradi izostanka po 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, utemeljenosti tega pritožbenega razloga kot nedopustnega pritožbeno sodišče ni presojalo.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Ker toženec v roku 30 dni od vročitve drugopisa tožbe ni podal odgovora na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2, 151, 151/2, 155, 155/2.
stroški izvršilnega postopka - odmera
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika. Upnik je predlog za izvršbo vložil po svojem pooblaščencu, odvetniku iz Ljubljane, zato mu gredo tudi stroški, ki so mu nastali iz naslova nagrede za delo odvetnika. Ti stroški pa odmerijo po veljavni odvetniški tarifi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku
Ker je tožeča stranka (tuja oseba), na poziv sodišča, da tožbo popravi in popravek tožbe vloži v slovenskem jeziku, vložila le vlogo v tujem jeziku, je bila tožba zavržena.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do nesreče je prišlo po izključni krivdi tožnika, imetnika enega od dveh v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, zato ni upravičen do nikakršnega povračila škode od drugega udeleženca v nesreči.