Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
ZZZDR člen 62, 62/2, 126, 133, 62, 62/2, 126, 133. ZOR člen 111, 117, 117/1, 558, 558/1, 111, 117, 117/1, 558, 558/1.
posojilna pogodba - vrnitev - obresti - preživnina - sila in grožnja - prekluzivni rok
Četudi bi za razveljavitev izpodbojne pogodbe (sklenjene zaradi sile in grožnje) zadostoval, kot meni pritožnica, peremptorični ugovor, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, bi moral biti le-ta podan v enoletnem roku iz prvega odstavka 117. člena ZOR. Četudi tožnik ni oče mld..., bi lahko vrnitev plačanih preživninskih obrokov zahteval le od roditelja, ki svoje preživninske obveznosti ni poravnal in je bil torej zaradi tožnikovega plačevanja preživnine neupravičeno obogaten. Pravilna je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je toženka - mati mld... svoje obveznosti do otroka izpolnjevala po svojih zmožnostih; že zato je upoštevaje določbi 126. in 133. člena ZZZDR zahtevek zoper njo v tem delu neutemeljen.
ZZZDR člen 56, 56/2, 57, 57/1, 56, 56/2, 57, 57/1. ZIZ člen 64, 65, 66, 64, 65, 66.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - darilo
Za dolg, ki ga je prevzel eden od zakoncev za službene potrebe in ne za potrebe družine, zakonca ne odgovarjata nerazdelno. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju zakoncev, in šele nato zahteva izvršbo na ta delež. Zakonec katerega delež na skupnem premičnem premoženju ne presega polovice vrednosti premičnega premoženja, ne more zahtevati, da se izvršba glede njegovega deleža izreče za nedopustno.
Ker sodišče tožeči stranki ni vročilo vloge, s katero je tožena stranka uveljavljala ugovor zastaranja, niti ni te vloge prebralo na glavni obravnavi, ki jo je opravilo v odsotnosti tožene stranke, je tožeči stranki vzelo možnost obravnavanja ugovora zastaranja pred sodiščem.
Toženec je kot prevzemnik naročila dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih, zato je dolžan zagotoviti, da bodo stvari, ki jih je dal v hrambo, tožniku vrnjene.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21266
KZ člen 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2, 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
stek kaznivih dejanj - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Sodišče prve stopnje je prekršilo kazenski zakon, ker je v nasprotju z določbo člena 47/II tč. 2 KZ in 37/V KZ obdolženki v pogojni obsodbi, upoštevajoč kot določeni posamezni kazni dva meseca zapora in en mesec zapora, določilo enotno kazen dva meseca zapora.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
spor majhne vrednosti - pritožba - pritožbeni razlog
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
ZIZ člen 102, 102/2, 102/2-1, 102, 102/2, 102/2-1.
omejitev izvršbe
Na dolžnikovo plačo je za denarne terjatve, razen privilegiranih, mogoče seči do 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Če pogodbeni stranki ob prenosu lastninske pravice na nepremičnini skleneta dogovor, ki le-to bistveno omejuje, mora biti tudi ta sklenjen v pisni obliki.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. Celo sam priznava, da zapadlih obveznosti še ni poravnal. Dejstvo, da razpolaga s sklepom o izvršbi pa ni pravno pomembno, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na motenju posesti dostopa do stanovanja iz garaže, ki ima dostop preko glavnega vhoda. Ker tožnica zatrjuje, da je dostop skozi garažo imela, in da je ta pot bližja, ima pravni interes.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Toženka ni dokazala, da je z najemnikom stanovanja živela v zunajzakonski skupnosti. Zato se na določbo 1. odst. 56. čl. SZ ne more uspešno sklicevati.
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - poškodovanje tuje stvari
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo razlik med trditvami oškodovanca, ugotovitvami policije in zavarovalnice o obsegu, vrsti in višini škode, ki naj bi jo oškodovancu na njegovem osebnem avtomobilu povzročil obdolženec, istočasno pa v izreku sodbe povzelo trditev državnega tožilca, po kateri naj bi obdolženec anteno zvil, in v razlogih sodbe navedlo, da jo je zlomil, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, podano pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbi zagovornice je zato sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo razveljavilo.
Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).