izvršba na nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Da v zemljiško knjigo vknjižena zastavna pravica ne more biti ovira za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičnini, jasno izhaja iz določb 13. poglavja ZIZ, zlasti iz določb 170., 172., 196. in 198. čl. ZIZ, ki podrobneje urejajo položaj in poplačilo zastavnega upnika. Zastavni upnik torej zaradi izvršbe na nepremičnino ne bo prikrajšan.
plačilo sodne takse za tožbo - procesna predpostavka
Po 4. odst. 180. čl. ZPP je potrebno le, da je taksa v roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
Ker tožeča stranka ni dokazala aktivne legitimacije, pač pa sta toženca dokazala, da uporabljata stvar s pravnim naslovom oz. da za odškodnino manjka element protipravnosti, je pritožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
preživnina za mladoletnega otroka - zmožnost zavezanca
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti od njegovih mesečnih dohodkov odštelo vse kreditne obveznosti, ki jih ima. Torej je štelo, da prevzeti krediti zmanjšujejo njegove preživninske zmožnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je napačno. Primarna obveznost staršev je namreč preživljanje svojih otrok ter skrb za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (103. čl. ZZZDR). To pa pomeni, da prevzete kreditne obveznosti te obveznosti ne morejo zmanjševati.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2, 151, 151/2, 155, 155/2.
stroški izvršilnega postopka - odmera
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika. Upnik je predlog za izvršbo vložil po svojem pooblaščencu, odvetniku iz Ljubljane, zato mu gredo tudi stroški, ki so mu nastali iz naslova nagrede za delo odvetnika. Ti stroški pa odmerijo po veljavni odvetniški tarifi.
ZZZDR člen 62, 62/2, 126, 133, 62, 62/2, 126, 133. ZOR člen 111, 117, 117/1, 558, 558/1, 111, 117, 117/1, 558, 558/1.
posojilna pogodba - vrnitev - obresti - preživnina - sila in grožnja - prekluzivni rok
Četudi bi za razveljavitev izpodbojne pogodbe (sklenjene zaradi sile in grožnje) zadostoval, kot meni pritožnica, peremptorični ugovor, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, bi moral biti le-ta podan v enoletnem roku iz prvega odstavka 117. člena ZOR. Četudi tožnik ni oče mld..., bi lahko vrnitev plačanih preživninskih obrokov zahteval le od roditelja, ki svoje preživninske obveznosti ni poravnal in je bil torej zaradi tožnikovega plačevanja preživnine neupravičeno obogaten. Pravilna je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je toženka - mati mld... svoje obveznosti do otroka izpolnjevala po svojih zmožnostih; že zato je upoštevaje določbi 126. in 133. člena ZZZDR zahtevek zoper njo v tem delu neutemeljen.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
predlog za izvršbo - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnici.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja nepremičnine - imetnik stanovanjske pravice
Za odklonitev prodaje stanovanja je odločilno, ali je bil imetnik stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ (19.10.1991) lastnik vseljive oz. za bivanje primerne stanovanjske hiše.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku
Ker je tožeča stranka (tuja oseba), na poziv sodišča, da tožbo popravi in popravek tožbe vloži v slovenskem jeziku, vložila le vlogo v tujem jeziku, je bila tožba zavržena.