pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - krivda
Vanostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po členu 64 KZ izreče sodišče, če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju ter je bilo ugotovljeno, da je nevaren za okolico. Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo "za krivega", da je uresničil znake kaznivega dejanja poskusa umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ v neprištevnem stanju ter mu izreklo varnostni ukrep po členu 64/1 KZ, je kršilo kazenski zakon, saj je krivdorek mogoče uporabiti le ob izreku obsodilne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbama državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolžencu po členu 64/1 KZ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v neprištevnem stanju storil dejanje, ki ima vse zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - vročanje
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Če pa pravni osebi ni moč vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 141. člena ZPP, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
Toženka ni dokazala, da je z najemnikom stanovanja živela v zunajzakonski skupnosti. Zato se na določbo 1. odst. 56. čl. SZ ne more uspešno sklicevati.
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - poškodovanje tuje stvari
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo razlik med trditvami oškodovanca, ugotovitvami policije in zavarovalnice o obsegu, vrsti in višini škode, ki naj bi jo oškodovancu na njegovem osebnem avtomobilu povzročil obdolženec, istočasno pa v izreku sodbe povzelo trditev državnega tožilca, po kateri naj bi obdolženec anteno zvil, in v razlogih sodbe navedlo, da jo je zlomil, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, podano pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbi zagovornice je zato sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo razveljavilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker toženec v roku 30 dni od vročitve drugopisa tožbe ni podal odgovora na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Ker sodišče tožeči stranki ni vročilo vloge, s katero je tožena stranka uveljavljala ugovor zastaranja, niti ni te vloge prebralo na glavni obravnavi, ki jo je opravilo v odsotnosti tožene stranke, je tožeči stranki vzelo možnost obravnavanja ugovora zastaranja pred sodiščem.
Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odst. 214. člena ZPP/77). Postopek se lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame (1. odst. 215. člena ZPP/77).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pravočasnost
Pri ugotavljanju ali je revizija pravočasna je odločilno kdaj je bila vložena. V sklepu o zavrženju revizije, ker je prepozna, mora sodišče prve stopnje podati razloge o tem, kdaj je bila revizija vložena in kako je to ugotovilo, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati vsebine dogovora pogodbenih strank in ne ocenjevati dokazov. Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču. Da je bila najemnina obračunana v skladu z najemno pogodbo oz. dogovorom strank, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče tudi izvedlo in presodilo predložene dokaze.