Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.
Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
Pritožnik pa s pritožbenim očitkom, da sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke", smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba zaradi izostanka po 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, utemeljenosti tega pritožbenega razloga kot nedopustnega pritožbeno sodišče ni presojalo.
Po določbi čl. 316/4 ZPP se lahko pripoznava tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Izdajo sodbe ureja 321. čl. ZPP. Sodba se lahko (in se praviloma) mora izdati - razglasiti ustno, takoj po končani glavni obravnavi. Če pa je sodišče ni razglasilo ustno, pa postane perfektna šele, ko je vročena strankam. Zato lahko stranka prekliče pripoznavo v primeru, ko sodba ni bila ustno razglašena, vse do vročitve, ki se šteje za pisno razglasitev.
spor majhne vrednosti - pritožba - pritožbeni razlog
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
Poraba toplotne energije, odmerjena po števcu pri uporabniku, se obračuna na podlagi ukrepa določitve cen iz 3. člena Zakona o cenah. Zato bi moral distributer morebitne izgube na trasi pri prenosu toplotne energije uveljavljati kvečjemu kot razlog za izredno povišanje cen toplotnega ogrevanja, ki ga odobri Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
izvršba na nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Da v zemljiško knjigo vknjižena zastavna pravica ne more biti ovira za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičnini, jasno izhaja iz določb 13. poglavja ZIZ, zlasti iz določb 170., 172., 196. in 198. čl. ZIZ, ki podrobneje urejajo položaj in poplačilo zastavnega upnika. Zastavni upnik torej zaradi izvršbe na nepremičnino ne bo prikrajšan.
Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do nesreče je prišlo po izključni krivdi tožnika, imetnika enega od dveh v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, zato ni upravičen do nikakršnega povračila škode od drugega udeleženca v nesreči.
Toženka ni dokazala, da je z najemnikom stanovanja živela v zunajzakonski skupnosti. Zato se na določbo 1. odst. 56. čl. SZ ne more uspešno sklicevati.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
preživnina za mladoletnega otroka - zmožnost zavezanca
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti od njegovih mesečnih dohodkov odštelo vse kreditne obveznosti, ki jih ima. Torej je štelo, da prevzeti krediti zmanjšujejo njegove preživninske zmožnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je napačno. Primarna obveznost staršev je namreč preživljanje svojih otrok ter skrb za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (103. čl. ZZZDR). To pa pomeni, da prevzete kreditne obveznosti te obveznosti ne morejo zmanjševati.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo