V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.
Če je vložena tožba, s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in čezmernega prikrajšanja, se sodišče omeji na obravnavanje izpodbojnih razlogov. Osnovna predpostavka, da je pogodba sklenjena, pa izhaja že iz dejstva, da zahteva tožnik njeno razveljavitev zaradi zatrjevanih napak.
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-6, 481, 481/1, 481/1-1. ZDR člen 5.
stvarna pristojnost - civilnopravni spor - gospodarski spor
Iz tožbenih trditev bi sledilo, da tožeča stranka uveljavlja vračilo zneska, ki ga je plačala toženi kot obrok posojila za pok. L.G., ko je slednji že prenehala pravica do pokojnine. Takšne tožbene trditve pa govorijo v prid presoji, da gre med pravdnima strankama za spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega v zakonu ni predvidena pristojnost specializiranega sodišča. Ker pa sta pravdni stranki osebi iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, bo moralo sodišče v postopku upoštevati pravila, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
ZD govori samo o odgovornosti za dolgove zapustnika, ne pa o dolgovih zapuščine in odgovornosti zanje, vendar dediči odgovarjajo tudi za dolgove zapuščine. Pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika, veljajo tudi za odgovornost za dolgove zapuščine.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126. ZPIZ člen 202, 308. URS člen 22. ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - dolžina pokojninske dobe - dokazovanje - priče
Pokojninska oziroma zavarovalna doba se lahko dokazuje s pričami, vendar morajo biti izjave prič tako popolne in nedvoumne, da je mogoč prepričljiv zaključek o obstoju vseh elementov delovnega razmerje.
30-dnevni rok iz 1. odst. 35. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je materialnopravni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica do denarne pomoči, zaradi česar je sodišče tožnikov zahtevek za razveljavitev izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnilo.
Če sodišče ugotovi, da se del obdobja, za katerega tožnica zahteva, da se všteje v pokojninsko dobo, nanaša na vajeniško dobo, tega obdobja v skladu s predpisi, na katere napotuje 202. čl. ZPIZ-92, ne more všteti v pokojninsko dobo.
ZDDO člen 6, 6/1, 6, 6/1. ZLPP člen 31, 31/3, 31, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 339, 339/2, 339/2-13.
plače in drugi prejemki
Delavci v državnih organih, ki se jim je plača določala na podlagi ZDDO in ne na podlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, so bili zaradi znižanja osnove za izračun plače pod zakonski minimum (določen v 6. členu ZDDO) prikrajšani pri plači. ZLPP v 31. členu ureja izdajo certifikatov z namenom udeležbe v lastninskem preoblikovanju in določa, da se zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992. V kolikor so bili certifikati izdani delavcem državnih organov, katerih plača se ni določala s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ampak z ZDDO, so bili izdani za druge namene in ne kot poplačilo za terjatve iz naslova plače do višine minimalne plače po ZDDO, zato so ti delavci upravičeni do plačila razlike v plači v gotovini, čeprav so prejeli certifikate.
Tožnica, ki je dopolnila šele 38 let starosti dne 31.8.1986, ko sta obe hčerki zaključili z rednim šolanjem, ne izpolnjuje nobenega od pogojev, navedenih v 72. členu ZPIZ (Ur.l. RS, št. 12/92 - 54/92) in torej tudi ne pogoja iz 4. odst. 72. čl., saj bi se morali hčerki (vsaj ena od njih) redno šolati do dopolnjenega tožničinega 40. leta starosti, da bi lahko pri 45. letu starosti pridobila pravico do družinske pokojnine. Tožnica tudi ni pridobila pravice do družinske pokojnine po predpisih, ki so veljali do 1.4.1992 - to je po ZPIZ (Ur.l. RS, št.
27/83 - 10/91), ker niso izpolnjeni pogoji iz 63. čl. v zvezi s 147. čl. navedenega zakona.
Sodišče je pri odločanju o višini verzijskega zahtevka nepravilno upoštevalo sedanje razmere strank (zaposlitev, višino dohodka, višino ostalih prejemkov preživninskega upravičenca), čeprav bi moralo upoštevati razmere v času, ko je eden od staršev zalagal preživnino namesto drugega. Le-to pa nato sodišče denarno ovrednoti po času, ko odloča o zahtevku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 369/3, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 369/3. ZDR člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
procesna predpostavka - molk organa - razumni rok
Določba 105. člena ZDR sicer podaljšuje rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru molka organa druge stopnje, vendar je treba sodno varstvo uveljavljati v razumnem roku. Ker so tožniki vložili tožbo po več kot letu dni po tem, ko bi moral delodajalec odločiti o ugovoru, je niso vložili v razumnem roku.
disciplinska komisija - sestava disciplinske komisije - zunanji člani - bistvena kršitev
Disciplinsko komisijo lahko sestavljajo le zaposleni delavci delodajalca, ki vodi disciplinski postopek zoper svojega delavca, ne pa zgolj zunanji člani.
Če niso izpolnjeni pogoji za uporabo 18. člena ZDSS glede opredelitve tožene stranke, mora sodišče glede spremembe oz. razširitve tožbe upoštevati določbe 192. in 196. člena ZPP-77. Razširitev tožbe na drugo toženo stranko je mogoča le z njeno privolitvjo. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost odločitve, če je sodišče meritorno odločilo o tožbi zoper drugotoženo stranko, čeprav se je le - ta razširitvi tožbe na drugotoženo stranko upirala.
Sodišče odloča po prostem preudarku le v primeru, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V primeru, da je možno ugotoviti višino odškodnine, v konkretnem primeru izgubljenega zaslužka s pomočjo sodnega izvedenca za finančno- ekonomsko stroko, za odločanje po 223. členu ZPP ni podlage. Zato v primeru, če stranka predujma za izvedenca ne založi, odloča sodišče na podlagi izvedenih dokazov v njeno škodo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Vendar dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, niti na upnikovo pravico, da svojo zapadlo terjatev izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi bil z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka.
Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ, kateri dolžnik niti ne oporeka, niti na upnikovo zakonito pravico, da svojo zapadlo obveznost izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb stranke v pripravljalni vlogi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP.