Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Napaka je stvarna tudi v primeru, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana.
pritožba - pritožbeni razlog - meje preizkusa sodbe
V primeru, da pritožbeni razlogi po vsebini niso odločilni, preizkusi sodišče druge stopnje sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi še po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago sodbe. Takšne ugovore bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil zadevni izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati.
Ker tožeča stranka izločitvene pravice ni pravočasno prijavila v stečajnem postopku, bi bilo mogoče zaključiti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Toda, ker je tožena stranka le del zahtevka pripoznala v odgovoru na tožbo, preostali del pa šele tekom pravde, je bilo o stroških postopka odločiti po uspehu v pravdi.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. SZ člen 27, 31, 31/1, 27, 31, 31/1.
pogodba o upravljanju - učinki pogodbe
Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
Sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerih računov tožeče stranke izhaja utemeljenost višine bremepisa za zamudne obresti. Iz predloženih listin ne izhaja, da je tožena stranka podpisala sporni pogodbi, kot je zaključilo sodišče.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1998 (1. odst.
9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 23.11.1999 (tj. absolutno) v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (dne 23.11.1995).
Tožena stranka - zavarovalnica je dolžna kriti vse potrebne stroške oškodovanca, ki so nastali zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka tožnika pri toženi stranki pred pravdo - izven zavarovalne vsote, torej poleg nje, če seveda tožena stranka odgovornost priznava. Morebitno vštevanje stroškov v zavarovalno vsoto bi lahko povzročilo zmanjšanje kritja s katerim jamči tožena stranka oškodovancu.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ko sodišče na podlagi ugovora dolžnika, za katerega ugotovi, da je utemeljen, razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora pri tem navesti tudi pravdno sodišče, saj ta odločitev spada v izrek sklepa.
Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je vročitev neposredno stranki napačna glede na določbe 1. odst. 137. čl. ZPP, zato je treba šteti, da taksni zavezanec ni prejel taksnega opomina in ni dolžan plačati kazenske takse.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb stranke v pripravljalni vlogi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP.
utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je ugovarjal podlagi terjatve - verodostojni listini in uveljavljal zastaranja (pretežnega dela) terjatve; tak ugovor je potrebno šteti za obrazložen (in s tem utemeljen).
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbami dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč. izreka).
Navedba, da so bili v teku razgovori (očitno neuspešni, glede na upnikove navedbe v odgovoru na ugovor) o obročnem odplačilu dolga, ni utemeljen ugovorni razlog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ, kateri dolžnik niti ne oporeka, niti na upnikovo zakonito pravico, da svojo zapadlo obveznost izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.