spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb stranke v pripravljalni vlogi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Dolžnik (glede na vsebino ugovora) izvršbi nasprotuje s trditvijo, da sta se z upnikom izrecno ustno dogovorila, da bo upnik počakal s poplačilom, dokler dolžnik zanj ne bo opravil avtokleparskih in avtoličarskih storitev in tako kompenziral upnikove terjatve. S tem je zatrjeval spremembo načina izpolnitve obveznosti in v dokaz svojih trditev predlagal zaslišanje priče.
Sodišče odloča po prostem preudarku le v primeru, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V primeru, da je možno ugotoviti višino odškodnine, v konkretnem primeru izgubljenega zaslužka s pomočjo sodnega izvedenca za finančno- ekonomsko stroko, za odločanje po 223. členu ZPP ni podlage. Zato v primeru, če stranka predujma za izvedenca ne založi, odloča sodišče na podlagi izvedenih dokazov v njeno škodo.
Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je vročitev neposredno stranki napačna glede na določbe 1. odst. 137. čl. ZPP, zato je treba šteti, da taksni zavezanec ni prejel taksnega opomina in ni dolžan plačati kazenske takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve dolžnice, da ne poseduje nobenih premičnin na naslovu trgovine niti na kakšni drugi lokaciji, niso pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Vendar dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, niti na upnikovo pravico, da svojo zapadlo terjatev izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi bil z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je ugovarjal podlagi terjatve - verodostojni listini in uveljavljal zastaranja (pretežnega dela) terjatve; tak ugovor je potrebno šteti za obrazložen (in s tem utemeljen).
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
pritožba - pritožbeni razlog - meje preizkusa sodbe
V primeru, da pritožbeni razlogi po vsebini niso odločilni, preizkusi sodišče druge stopnje sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi še po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago sodbe. Takšne ugovore bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil zadevni izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ, kateri dolžnik niti ne oporeka, niti na upnikovo zakonito pravico, da svojo zapadlo obveznost izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstev in dokazov, ki sta jih (v sporu majhne vrednosti) navedli oziroma predložili pravdni stranki, pravilnoi ugotovilo, da je prišlo do prevzema dolga, zato je tožbeni zahtevek na obstoj terjatve tožeče stranke proti stečajni masi utemeljen.
Tožena stranka - zavarovalnica je dolžna kriti vse potrebne stroške oškodovanca, ki so nastali zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka tožnika pri toženi stranki pred pravdo - izven zavarovalne vsote, torej poleg nje, če seveda tožena stranka odgovornost priznava. Morebitno vštevanje stroškov v zavarovalno vsoto bi lahko povzročilo zmanjšanje kritja s katerim jamči tožena stranka oškodovancu.
Navedba, da so bili v teku razgovori (očitno neuspešni, glede na upnikove navedbe v odgovoru na ugovor) o obročnem odplačilu dolga, ni utemeljen ugovorni razlog.
Sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerih računov tožeče stranke izhaja utemeljenost višine bremepisa za zamudne obresti. Iz predloženih listin ne izhaja, da je tožena stranka podpisala sporni pogodbi, kot je zaključilo sodišče.
Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.
Ker tožeča stranka izločitvene pravice ni pravočasno prijavila v stečajnem postopku, bi bilo mogoče zaključiti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Toda, ker je tožena stranka le del zahtevka pripoznala v odgovoru na tožbo, preostali del pa šele tekom pravde, je bilo o stroških postopka odločiti po uspehu v pravdi.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. SZ člen 27, 31, 31/1, 27, 31, 31/1.
pogodba o upravljanju - učinki pogodbe
Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/8, 5, 5/1, 339, 339/8.
pravila pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev o začasni odredbi na dejstva, navedena v vlogi, ki je nasprotni stranki ni dalo predhodno v izjavo, je le te vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.