Sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerih računov tožeče stranke izhaja utemeljenost višine bremepisa za zamudne obresti. Iz predloženih listin ne izhaja, da je tožena stranka podpisala sporni pogodbi, kot je zaključilo sodišče.
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve dolžnice, da ne poseduje nobenih premičnin na naslovu trgovine niti na kakšni drugi lokaciji, niso pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
Toženec, ki je podpisal zadolžnico (listino) mora plačati dolg, če ne dokaže nepravilnosti njene vsebine. Tretji nima pravice ugovora zoper sklep o začasni odredbi, saj nima položaja stranke v postopku.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
V situaciji, ko je v stečajnem postopku upnikova prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev prerekana, ZPPSL stečajnemu senatu v prvem odst. 144. člena nalaga, da upnika, če ta za svojo terjatev še ni pridobil izvršilnega naslova, napoti, da v 15. dneh po prejemu sklepa začne sodni ali drug postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Iz tega sledi, da stečajni senat ne presoja utemeljenosti upnikove prijavljene terjatve. To je stvar posebnega postopka, ki ga upnik začne na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata, v katerem bo upnik lahko dokazoval utemeljenost prerekane terjatve.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
Če nobena od dolžnikovih navedb v ugovoru ni upošteven ugovorni razlog, mu ni mogoče ugoditi niti v primeru, ko upnik ni odgovoril na ugovor in ko se zaradi tega po določbi prvega odstavka 58. člena ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Dolžnik v ugovoru trdi, da ga upnik bremeni za storitve, ki po njegovi evidenci niso bile opravljene. Ugovor je s tem delno utemeljil, saj je navedel t.i. negativno dejstvo, da so bile storitve opravljene in da je zato upravičen do plačila po predloženih računih (verodostojnih listinah), bo moral dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene, ne more dokazati. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu obrazložen. Če obstaja razlika med upnikovo in dolžnikovo evidenco bi dolžnik, glede na natančno specifikacijo blaga v predloženih računih, moral sodišču v zvezi z zatrjevano neuskajenostjo predložiti ustrezen dokaz. Ker tega ni storil, ugovora pa v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
Za odločitev o povrnitvi stroškov tožeči stranki, ki je umaknila tožbo, ni odločilno, ali je tožena stranka prostovoljno izpolnila zahtevek in ali je izpolnitev morebiti obremenjena z napakami, temveč da je zahtevek objektivno izpolnila, tako da tožba ni več potrebna. Tožena stranka se je namreč s tem, ko se je strinjala z umikom tožbe, odpovedala tudi nadaljnji presoji utemeljenosti zahtevka.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.