neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstev in dokazov, ki sta jih (v sporu majhne vrednosti) navedli oziroma predložili pravdni stranki, pravilnoi ugotovilo, da je prišlo do prevzema dolga, zato je tožbeni zahtevek na obstoj terjatve tožeče stranke proti stečajni masi utemeljen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ko sodišče na podlagi ugovora dolžnika, za katerega ugotovi, da je utemeljen, razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora pri tem navesti tudi pravdno sodišče, saj ta odločitev spada v izrek sklepa.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
nepremoženjska škoda - poškodba - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine
1. Sodna praksa loči primarni strah (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah, ki ga oškodovnec trpi v času zdravljenja posledic poškodbe), zakon pa kot pravno priznano nepremoženjsko škodo opredeljuje zgolj strah (200. čl. ZOR). Ne glede na to, za kakšno vrsto strahu ali celo morda za obe vrsti, sodišče oškodovancu prisodi za to nepremoženjsko škodo enotno odškodnino. 2. Odprto je ostalo vprašanje, ali ni morda stalno šumenje v ušesu kot stalna neprijetnost iz telesnih bolečin kot posebne oblike škode prešla v trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti kot druge oblike škode - to pa je treba presojati glede na vse okoliščine primera. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali je poslabšanje tožnikovega sluha posledica škodnega dogodka in ne morda njegovega večletnega dela na hrupnem delovnem mestu oziroma ni mogoče razmejiti posledic škodnega dogodka od morebitnih posledic dela v prekomernem hrupu - zlasti ne ob nepripravljenosti samega tožnika, da bi sodeloval na ustreznih testiranjih, ki bi to lahko pokazala. 3. V okviru odškodnine za skaženost se priznavajo tudi spremembe, ki so zvezane z oškodovančevo zunanjostjo (kot je npr. trajna uporaba navzven vidnih medicinskih pripomočkov). Pri priznavanju odškodnine za duševne bolečine za skaženost se priznavajo tudi subjektivna merila, vendar do razumne mere.
Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je med drugimi pravno priznana nepremoženjska škoda tudi za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Zmotno je materialnopravno stališče, da naj bi se odškodnina za tako obliko škode prisojala le na podlagi primerov, ki imajo svojo pravno podlago v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku.
Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Domneva se torej, da če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v njej zapisano.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
Toženec, ki je podpisal zadolžnico (listino) mora plačati dolg, če ne dokaže nepravilnosti njene vsebine. Tretji nima pravice ugovora zoper sklep o začasni odredbi, saj nima položaja stranke v postopku.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.