Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.
rop - velika tatvina - vlom - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - tatvina - izgon tujca iz države
Ker obtoženčev zagovor, da skrbi za svoje otroke in otroka pokojnega brata ni bil v ničemer izpodbit in v spisu ni podatka, ki bi kazal na drugačno stanje, zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi obtoženec moral izkazovati in dokazovati skrb za otroke, ampak gre za dokazno breme in mora biti tedaj eventuelna pomanjkljiva skrb ali neskrb dokazana obtožencu. V takšnem primeru pa bi po oceni sodišča prve stopnje to pomenilo tehtno obteževalno okoliščino.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03107
ZIZ člen 29, 29/2, 34, 34/1, 67, 272, 272/2, 272/2-3.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - uporaba blagovne znamke - zavarovanje terjatve - začasna odredba - narok za glavno obravnavo
Za postopek odločanja o začasnih odredbah (25. poglavje ZIZ) ni zakonske določbe, da bi sodišče moralo opraviti narok. Zato je bila sodišču prve stopnje prepuščena odločitev, ali bo narok opravilo ali ne.
Tožeča stranka ima res zaščiteno kot blagovno znamko naslovnico, oblikovano kot izhaja iz videza znamke v listini Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, izdani na podlagi 67. čl. ZIL. Besedni del blagovne znamke pa je po podatkih spisa obenem naslov knjig, katerih avtorici sta B.Č. in Z.H.. Knjižno delo ni prepoznavno v prometu po blagovni znamki ampak po delu samem katerega bistveni del je praviloma tudi naslov. Poleg tega je zaščito besednega dela blagovne znamke potrebno presojati glede na 1. odst. 34. čl. ZIL, ki pravi, da ima nosilec znamke izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov oziroma storitev.
ZPP (1977) člen 230, 230/2, 230, 230/2. ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48, 48/1, 48/2.
revizijsko poročilo - javna listina
Če je revizijski organ med ugotovitvami finančno računovodskega pregleda ocenil, da je podan (le) "utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine" v višini dobička, ki so ga izkazovale t. im. by pass družbe, v sklepnih ugotovitvah pa, da se domneva oškodovanje v takšni višini, druge alinee III/1. tč. revizijskega poročila ni moč razumeti tako, da je višina oškodovanja družbene lastnine iz tega naslova na tem mestu ugotovljena in da je to dejstvo, ki mu je pripisati dokazno moč iz 230. čl. ZPP/77.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.
ZOR člen 262, 262/2, 324, 324/1, 262, 262/2, 324, 324/1.
zamuda dolžnika
Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teče od dne, ko je tožnik izvedel za motenje in za storilca. Sklepanje, da je tožnik istega dne, za katerega navaja, da se je motenje zgodilo, tudi že vedel zanj in za storilca, je preuranjeno.
Določba 356. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da po svojem preudarku zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjen (drug) senat. To pa ne pomeni, da je odločitev povsem arbitrarna, marveč morajo biti za to podani utemeljeni razlogi v okviru zakonitega pooblastila. Tak razlog je v konkretnem primeru podan v tem, da se v prejšnjem postopku prvo sodišče ni držalo napotil pritožbenega sodiča v skladu s 362. čl. ZPP).
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.