Glede na izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika in zato enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, za obstoj pasivne legitimacije dolžnika v tem izvršilnem postopku ni relevantno, ali je dolžnik v računu označen kot s.p. (samostojni podjetnik posameznik) ali kot fizična oseba brez tega dodatka.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
Toženec, ki je podpisal zadolžnico (listino) mora plačati dolg, če ne dokaže nepravilnosti njene vsebine. Tretji nima pravice ugovora zoper sklep o začasni odredbi, saj nima položaja stranke v postopku.
Sodišče je dolžno vročiti sklep o umiku tožbe pooblaščencu toženca. Ker tega ni storilo ampak je sklep vročilo direktno tožencu je zagrešilo bistveno kršitev ZPP.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - prehod terjatve - sklep o ugovoru - utemeljen ugovor
Čeprav je pogodba o odstopu terjatve sestavljena v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih in privolitev oz. sodelovanje dolžnika pri sklepanju pogodbe ni potrebno, pa ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino v smislu 1. odst. 24. člena ZIZ, ki je glede na ZOR specialnejši predpis.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi
Če tožba ni delno umaknjena zaradi tega, ker bi tožena stranka delno izpolnila zahtevek, ampak zaradi njegove neutemeljenosti, je treba namesto določb 1. odst. 154. in 158. člena ZPP uporabiti določbo 2. odst. 154. člena ZPP.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30091
KZ SRS (1977) člen 251, 251/1, 251/3.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola - kazenska sankcija
Ob upoštevanju ustaljene sodne prakse pri izrekanju kazni vinjenim voznikom v cestnem prometu, je po oceni pritožbenega sodišča za obravnavano kaznivo dejanje obdolžencu izrečena premila kazen.
Ker je tožena stranka sprejela na znanje preložitev naroka za glavno obravnavo na določen dan, določeno uro in kraj, kjer se bo vršila in se je odpovedala tudi pisnemu vabilu, toženi stranki ni bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodišče in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Domneva se torej, da če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v njej zapisano.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.