Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.
Ker je tožena stranka sprejela na znanje preložitev naroka za glavno obravnavo na določen dan, določeno uro in kraj, kjer se bo vršila in se je odpovedala tudi pisnemu vabilu, toženi stranki ni bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodišče in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.
zakonski znak kaznivega dejanja - poškodba - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Telesne poškodbe kot objektivni znak kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ, so lahko opredeljene le kot lahka, huda ali posebno huda telesna poškodba, ne pa tudi sled poškodbe, saj takšne kategorije kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ne pozna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilstva z opisom, da je poškodovanec utrpel "sledi poškodovanja" zavrglo.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21271
KZ člen 217, 256, 256/1, 271/1, 217, 256, 256/1, 271/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - poskus goljufije - ponarejanje listine
Na podlagi ponarejenih potrdil o osebnem dohodku obdolženca ter ugotovitvi, da podjetje, ki naj bi takšno potrdilo izdalo, sploh ne obstoja, nenazadnje pa tudi na podlagi zagovora obdolženca, da je bil v času storitve obeh kaznivih dejanj brez zaposlitve in prezadolžen, je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je s predložitvijo takšnih dokumentov banki, obdolženec le to poskušal ogoljufati, ko je na podlagi njih zaprosil za kredit ter je istočasno z njihovo predložitvijo storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ. Pritožbo obdolženca, ki je takšne ugotovitve izpodbijal s ponavljanjem svojega zagovora, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
Z opisom konkretnega ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da si je v mesecu septembru leta 1997 pridobil v Črnomlju od neugotovljene osebe vojaško puško MGV 176 z napravo za dušitev zvoka in 755 streliva tipa magnum 22, je dovolj natančno opredeljana izvršitvena oblika kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po čl. 310/1 KZ, pa tudi čas in kraj storitve kaznivega dejanja ter zato ni podana v pritožbi obdolženčevega zagovornika zatrjevana kršitev iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri APP, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je APP prejela sklep o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev.
zamudna sodba - ena izmed predpostavk - izrecen predlog stranke za njeno izdajo
Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Opustitev plačila takse ima po 3. odst. 497. čl. Zakona o pravdnem postopku za posledico, da se šteje, da je vlagatelj napoved pritožbe umaknil, postopek pa se ne nadaljuje.
Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - prehod terjatve - sklep o ugovoru - utemeljen ugovor
Čeprav je pogodba o odstopu terjatve sestavljena v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih in privolitev oz. sodelovanje dolžnika pri sklepanju pogodbe ni potrebno, pa ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino v smislu 1. odst. 24. člena ZIZ, ki je glede na ZOR specialnejši predpis.