Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Glede na izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika in zato enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, za obstoj pasivne legitimacije dolžnika v tem izvršilnem postopku ni relevantno, ali je dolžnik v računu označen kot s.p. (samostojni podjetnik posameznik) ali kot fizična oseba brez tega dodatka.
Pri presoji utemeljenosti regresnega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko kot trasanta po Zakonu o čeku je prvostopno sodišče izhajalo iz napačne razlage 2. odst. 19. čl. Zakona o čeku. Zmotno je menilo, da mora za uveljavitev regresnega zahtevka zoper trasanta tožeča stranka predložitev čeka v plačilo in neplačilo izkazati s poleg protestom čeka ali trasatove izjave, da zavrača plačilo, tudi s potrdilom zavoda za obračunavanje, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni poravnan z obračunom. Listine, s katerimi se ugotavlja predložitev čeka v plačilo in neplačilo, navedene alternativno in ne kumulativno, kot to zmotno meni prvostopno sodišče.
Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.
Zakon izrecno določa, da mora utemeljenost zahtevka za vpis v zemljiško knjigo izhajati iz vsebine listine. V konkretnem primeru iz pogodbe, ki je podlaga za vpis izhaja, da bo pogodbo možno zemljiškoknjižno izpeljati šele potem, ko bo izvedena pogodba sklenjena pred to pogodbo. Zato sodišče predlogu za vpis na osnovi kasnejše pogodbe utemeljeno ni ugodilo.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
Za dokazovanje spornih dejstev so primerne vsakršne listine in le javne listine, kot zmotno meni tožena stranka. Sodišče pa ugotavljanja dejanskega stanja ocenjuje vsako listino in vsak drug dokaz in nato odloča v skladu z 8. členom ZPP.
Tožeča stranka je svoj prvotni zahtevek skrčila na znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi.
zakonski znak kaznivega dejanja - poškodba - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Telesne poškodbe kot objektivni znak kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ, so lahko opredeljene le kot lahka, huda ali posebno huda telesna poškodba, ne pa tudi sled poškodbe, saj takšne kategorije kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ne pozna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilstva z opisom, da je poškodovanec utrpel "sledi poškodovanja" zavrglo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 62 letno tožnico za posledice poškodb krvnega izliva v desni čelni segment in možganskega edema, krvavitve pod možgansko opno pajčevnico in zloma trtice z angulacijo 90%, zaradi česar je utrpela spremembe osebnosti, ker je sedaj čustveno bledejša, depresivno naravnana in ima probleme s spominom in se ne more ukvarjati več s svojim hobijem - branjem in si ne upa, čeprav je bila pred nezgodo športni ribič, na reko, z ničemer ne najde zadovoljstva in ji vožnja z avtobusom predstavlja vsakokratno stresno situacijo, je odškodnina 2.000.000,00 SIT. Primerna odškodnina za prestani strah pa je 300.000,00 SIT, upoštevajoč dejstvo, da je avtobus speljal še predno je dokončno izstopila, zaradi česar je utrpela intenziven strah dokler ni z glavo zadela ob pločnik in izgubila zavest, ki bi zadostovala tudi, če je tožnica dejanjsko bila v strahu za izzid zdravljenja v času dokler je bila hospitalizirana in na rehabilitaciji, kar je trajalo en mesec in pol.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.