ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21271
KZ člen 217, 256, 256/1, 271/1, 217, 256, 256/1, 271/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - poskus goljufije - ponarejanje listine
Na podlagi ponarejenih potrdil o osebnem dohodku obdolženca ter ugotovitvi, da podjetje, ki naj bi takšno potrdilo izdalo, sploh ne obstoja, nenazadnje pa tudi na podlagi zagovora obdolženca, da je bil v času storitve obeh kaznivih dejanj brez zaposlitve in prezadolžen, je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je s predložitvijo takšnih dokumentov banki, obdolženec le to poskušal ogoljufati, ko je na podlagi njih zaprosil za kredit ter je istočasno z njihovo predložitvijo storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ. Pritožbo obdolženca, ki je takšne ugotovitve izpodbijal s ponavljanjem svojega zagovora, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
Z opisom konkretnega ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da si je v mesecu septembru leta 1997 pridobil v Črnomlju od neugotovljene osebe vojaško puško MGV 176 z napravo za dušitev zvoka in 755 streliva tipa magnum 22, je dovolj natančno opredeljana izvršitvena oblika kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po čl. 310/1 KZ, pa tudi čas in kraj storitve kaznivega dejanja ter zato ni podana v pritožbi obdolženčevega zagovornika zatrjevana kršitev iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri APP, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je APP prejela sklep o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev.
Prisojena odškodnina v znesku 5.000.000,00 SIT za duševne bolečine v času bivanja na Golem otoku, to je od 5.1.1949 do 17.12.1952 predstavlja pravično odškodnino, saj gre za večjo škodo.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.
zakonski znak kaznivega dejanja - poškodba - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Telesne poškodbe kot objektivni znak kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ, so lahko opredeljene le kot lahka, huda ali posebno huda telesna poškodba, ne pa tudi sled poškodbe, saj takšne kategorije kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ne pozna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilstva z opisom, da je poškodovanec utrpel "sledi poškodovanja" zavrglo.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.
rop - velika tatvina - vlom - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - tatvina - izgon tujca iz države
Ker obtoženčev zagovor, da skrbi za svoje otroke in otroka pokojnega brata ni bil v ničemer izpodbit in v spisu ni podatka, ki bi kazal na drugačno stanje, zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi obtoženec moral izkazovati in dokazovati skrb za otroke, ampak gre za dokazno breme in mora biti tedaj eventuelna pomanjkljiva skrb ali neskrb dokazana obtožencu. V takšnem primeru pa bi po oceni sodišča prve stopnje to pomenilo tehtno obteževalno okoliščino.
ZOR člen 262, 262/2, 324, 324/1, 262, 262/2, 324, 324/1.
zamuda dolžnika
Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo dodatek k pogodbi, sklenjen 6.12.1995, s katerim sta pravdni stranki med drugim podaljšali veljavnost osnovne pogodbe. Iz 3. točke navedenega dodatka izhaja, da je mandat direktorja tožeči stranki podaljšan "do imenovanja novega direktorja družbe P. d.o.o. oz. najkasneje do 31.12.1996". Pravdni stranki sta torej osnovno pogodbo o poslovodenju podaljšali do nastopa razveznega pogoja, to je do imenovanja novega direktorja tožene stranke, najkasneje pa do 31.12.1996, če navedeni razvezni pogoj do 31.12.1996 ne bi nastopil. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni. Ker je skupščina tožene stranke na seji dne 23.9.1996 imenovala novega direktorja s 1.10.1996, je bil torej dogovorjeni razvezni pogoj izpolnjen. Pogodba o poslovodenju je torej prenehala veljati z nastopom razveznega pogoja in ne zaradi odstopa od pogodbe.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Domneva se torej, da če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v njej zapisano.