ZPP (1977) člen 230, 230/2, 230, 230/2. ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48, 48/1, 48/2.
revizijsko poročilo - javna listina
Če je revizijski organ med ugotovitvami finančno računovodskega pregleda ocenil, da je podan (le) "utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine" v višini dobička, ki so ga izkazovale t. im. by pass družbe, v sklepnih ugotovitvah pa, da se domneva oškodovanje v takšni višini, druge alinee III/1. tč. revizijskega poročila ni moč razumeti tako, da je višina oškodovanja družbene lastnine iz tega naslova na tem mestu ugotovljena in da je to dejstvo, ki mu je pripisati dokazno moč iz 230. čl. ZPP/77.
spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker so bila kazniva dejanja storjena v škodo treh oškodovank, torej ker gre za tako imenovane osebne delikte, je uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma izključena, ker bi bila v nasprotju s kriminalnopolitičnimi izhodišči, kakor izhajajo iz veljavne kazenske zakonodaje.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri APP, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je APP prejela sklep o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev.
ZOR člen 262, 262/2, 324, 324/1, 262, 262/2, 324, 324/1.
zamuda dolžnika
Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03107
ZIZ člen 29, 29/2, 34, 34/1, 67, 272, 272/2, 272/2-3.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - uporaba blagovne znamke - zavarovanje terjatve - začasna odredba - narok za glavno obravnavo
Za postopek odločanja o začasnih odredbah (25. poglavje ZIZ) ni zakonske določbe, da bi sodišče moralo opraviti narok. Zato je bila sodišču prve stopnje prepuščena odločitev, ali bo narok opravilo ali ne.
Tožeča stranka ima res zaščiteno kot blagovno znamko naslovnico, oblikovano kot izhaja iz videza znamke v listini Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, izdani na podlagi 67. čl. ZIL. Besedni del blagovne znamke pa je po podatkih spisa obenem naslov knjig, katerih avtorici sta B.Č. in Z.H.. Knjižno delo ni prepoznavno v prometu po blagovni znamki ampak po delu samem katerega bistveni del je praviloma tudi naslov. Poleg tega je zaščito besednega dela blagovne znamke potrebno presojati glede na 1. odst. 34. čl. ZIL, ki pravi, da ima nosilec znamke izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov oziroma storitev.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo dodatek k pogodbi, sklenjen 6.12.1995, s katerim sta pravdni stranki med drugim podaljšali veljavnost osnovne pogodbe. Iz 3. točke navedenega dodatka izhaja, da je mandat direktorja tožeči stranki podaljšan "do imenovanja novega direktorja družbe P. d.o.o. oz. najkasneje do 31.12.1996". Pravdni stranki sta torej osnovno pogodbo o poslovodenju podaljšali do nastopa razveznega pogoja, to je do imenovanja novega direktorja tožene stranke, najkasneje pa do 31.12.1996, če navedeni razvezni pogoj do 31.12.1996 ne bi nastopil. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni. Ker je skupščina tožene stranke na seji dne 23.9.1996 imenovala novega direktorja s 1.10.1996, je bil torej dogovorjeni razvezni pogoj izpolnjen. Pogodba o poslovodenju je torej prenehala veljati z nastopom razveznega pogoja in ne zaradi odstopa od pogodbe.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
stroški kazenskega postopka - pooblastilo - pooblaščenec zasebnega tožilca - zasebni tožilec - nepopolna in nerazumljiva vloga - postopek
Določbo 1. odst. 96. čl. Zakona o kazenskem postopku je tako potrebno šteti kot splošno določbo o plačilu stroškov kazenskega postopka v primerih, ki so v 1. odst. 96. čl. ZKP navedeni in ostale odstavke 96. člena le kot posebno ureditev o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka v navedenih procesnih situacijah in o zavezancih (ovaditelj, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec).
Ker v 2. 3. in 4. odst. 96. člena ZKP ni izrecno navedeno, kdo je zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka v primeru, ko zasebni tožilec umre in nihče od upravičencev ne nadaljuje kazenskega pregona zoper obdolženca, je tako potrebno uporabiti določbo 1. odst.
96. čl. Zakona o kazenskem postopku kot splošno določbo in na podlagi te določbe odločiti o stroških.
Dejstvo, da zaradi tožnikovih težav trpi tudi njegova okolica, predvsem družinski člani, na višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti, ne vpliva, saj pomeni odškodnina iz tega naslova zadoščenje, ki naj omili oškodovančeve težave oziroma škodo.
Če je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon, pa se predtem z obdolčencem ni sporazumel glede plačila stroškov kazenskega postopka, je stroške dolžan sam plačati. Nagib za umik nima na to njegovo dolžnost nobenega vpliva.
Sodišče prve stopnje je odredilo vabljanje (in ne le obveščanje) mladoletnih obdolžencev, njihovih zagovornikov, staršev, prič ... na sejo senata za mladoletnike z namenom, da se naj njej, na podlagi kontradiktornega postopka, dejansko stanje v popolnosti in pravilno ugotovi. Ker je sejo opravilo kljub nenavzočnosti enega od mladoletnih storilcev in njegovega očeta, ki vabil za sejo nista dobila pravočasno, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst. 371. čl. ZKP. Odsotni mladoletniki se namreč v primerjavi s soobtoženimi mladoletniki ni imel možnosti izjaviti o dokazih, pridobljenih med pripravljalnim postopkom, in tistih, izvedenih na seji, in ni mogel predlagati novih dokazov.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbam zagovornikov vseh treh obdolžencev zato, ker je bila v izpodbijani sodbi premalo upoštevana manjša teža kaznivega dejanja, pri katerem je bila intenziteta sile zelo majhna. Premalo je bila tudi upoštevana mladost obdolžencev in zasvojenost.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20668
KZ člen 311, 311/2, 311, 311/2. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znak kaznivega dejanja - pomanjkanje dokazov
Ker v opisu kaznivega dejanja ni razvidno, da bi imelo ravnanje obeh obtožencev znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, je sodišče izpodbijano sodbo, s katero sta bila obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo zato, ker njuno ravnanje, tako kot je opisano, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Ocena vsebine obdolženčevega zagovora, ko je povedal, da je, čeprav je bil v plačilnih težavah že v letu 1994, prodajalcem povedal o svoji neplačevitosti šele takrat, ko so ga začeli resno terjati, in ocena izpoved skoraj vseh prič oškodovancev o tem, kako si je obdolženi izmislil marsikaj, da bi jih kot prodajalec prepričal o tem, da je zanesljiv plačnik, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju goljufivega namena.