KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30091
KZ SRS (1977) člen 251, 251/1, 251/3.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola - kazenska sankcija
Ob upoštevanju ustaljene sodne prakse pri izrekanju kazni vinjenim voznikom v cestnem prometu, je po oceni pritožbenega sodišča za obravnavano kaznivo dejanje obdolžencu izrečena premila kazen.
Ker je tožena stranka sprejela na znanje preložitev naroka za glavno obravnavo na določen dan, določeno uro in kraj, kjer se bo vršila in se je odpovedala tudi pisnemu vabilu, toženi stranki ni bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodišče in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21271
KZ člen 217, 256, 256/1, 271/1, 217, 256, 256/1, 271/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - poskus goljufije - ponarejanje listine
Na podlagi ponarejenih potrdil o osebnem dohodku obdolženca ter ugotovitvi, da podjetje, ki naj bi takšno potrdilo izdalo, sploh ne obstoja, nenazadnje pa tudi na podlagi zagovora obdolženca, da je bil v času storitve obeh kaznivih dejanj brez zaposlitve in prezadolžen, je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je s predložitvijo takšnih dokumentov banki, obdolženec le to poskušal ogoljufati, ko je na podlagi njih zaprosil za kredit ter je istočasno z njihovo predložitvijo storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ. Pritožbo obdolženca, ki je takšne ugotovitve izpodbijal s ponavljanjem svojega zagovora, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
Z opisom konkretnega ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da si je v mesecu septembru leta 1997 pridobil v Črnomlju od neugotovljene osebe vojaško puško MGV 176 z napravo za dušitev zvoka in 755 streliva tipa magnum 22, je dovolj natančno opredeljana izvršitvena oblika kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po čl. 310/1 KZ, pa tudi čas in kraj storitve kaznivega dejanja ter zato ni podana v pritožbi obdolženčevega zagovornika zatrjevana kršitev iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri APP, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je APP prejela sklep o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev.
Ocena vsebine obdolženčevega zagovora, ko je povedal, da je, čeprav je bil v plačilnih težavah že v letu 1994, prodajalcem povedal o svoji neplačevitosti šele takrat, ko so ga začeli resno terjati, in ocena izpoved skoraj vseh prič oškodovancev o tem, kako si je obdolženi izmislil marsikaj, da bi jih kot prodajalec prepričal o tem, da je zanesljiv plačnik, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju goljufivega namena.
stroški kazenskega postopka - pooblastilo - pooblaščenec zasebnega tožilca - zasebni tožilec - nepopolna in nerazumljiva vloga - postopek
Določbo 1. odst. 96. čl. Zakona o kazenskem postopku je tako potrebno šteti kot splošno določbo o plačilu stroškov kazenskega postopka v primerih, ki so v 1. odst. 96. čl. ZKP navedeni in ostale odstavke 96. člena le kot posebno ureditev o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka v navedenih procesnih situacijah in o zavezancih (ovaditelj, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec).
Ker v 2. 3. in 4. odst. 96. člena ZKP ni izrecno navedeno, kdo je zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka v primeru, ko zasebni tožilec umre in nihče od upravičencev ne nadaljuje kazenskega pregona zoper obdolženca, je tako potrebno uporabiti določbo 1. odst.
96. čl. Zakona o kazenskem postopku kot splošno določbo in na podlagi te določbe odločiti o stroških.
Dejstvo, da zaradi tožnikovih težav trpi tudi njegova okolica, predvsem družinski člani, na višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti, ne vpliva, saj pomeni odškodnina iz tega naslova zadoščenje, ki naj omili oškodovančeve težave oziroma škodo.
Če je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon, pa se predtem z obdolčencem ni sporazumel glede plačila stroškov kazenskega postopka, je stroške dolžan sam plačati. Nagib za umik nima na to njegovo dolžnost nobenega vpliva.
Pritožba ne more biti uspešna, če pritožnik kot ekskulpacijski razlog ponavlja dejstva, o katerih je sodišče prve stopnje v obsodilni sodbi zoper njega že zavzelo stališče.
Slabo zdravstveno stanje dolžnika in želja, da bi z družino uporabljal stanovanjsko hišo do svoje smrti, ni pravno upošteven razlog, ki bi lahko preprečeval izdajo sklepa po 192. členu ZIZ o izročitvi prodane hiše kupcu z javne dražbe. Dolžnik lahko uveljavlja le pravico do najema stanovanja za čas treh let od dneva prodaje.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbam zagovornikov vseh treh obdolžencev zato, ker je bila v izpodbijani sodbi premalo upoštevana manjša teža kaznivega dejanja, pri katerem je bila intenziteta sile zelo majhna. Premalo je bila tudi upoštevana mladost obdolžencev in zasvojenost.
Zaradi priznanja obdolženca, da je oškodovanki že prej večkrat grozil po telefonu in jo enkrat prej celo klofutnil, ni dvoma, da je oškodovanko fizično napadel tudi tokrat, saj le-ta iz razloga, ker je bil obdolženi edini njen nekdanji delavec, ki je ni tožil zaradi neizplačila plače, ni imela prav nobenega interesa, da bi ga sodno preganjala.