ZZZPB člen 17, 17. ZUP člen 14, 14. ZPP (1977) člen 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369. ZDSS člen 17, 18, 17, 18.
pasivna legitimacija - označba tožeče stranke
Tožbe, s katero je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ni dovoljeno zavreči iz razloga, ker je tožnik namesto Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdala dokončno odločbo o pravici do denarnega nadomestila, opredelil kot toženo stranko območno enoto zavoda za zaposlovanje, ki je odločala na pri sropnji. Če stranka ni pasivno legitimirana, ker ni nosilec vtoževanih obveznosti, je treba tožbeni zahtevek zoper to stranko zavrniti kot neutemeljen, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je vsaj za neznatno umirjanje psihoze pri pridržanki potrebno vsaj tritedensko pridržanje saj bi v nasprotnem primeru povzročila pritožnica škodo sebi in svojemu premoženju, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice za ta čas utemeljeno.
Kljub temu, da iz mnenja posvetovalne komisije Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije izhaja podpora, da se obsojenko pod pogojem, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, namesti v socialno ustanovo, je za pravilno odločitev v tej zadevi potrebno pridobiti mnenje izvedenca psihiatra, ki bo na podlagi ocene zdravstvenega stanja obsojenke podal mnenje o tem, katera od omenjenih ustanov je za obsojenko najbolj primerna oz. glede na izrečeni varnostni ukrep najbolj ustrezna.
Če je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. čl. KZ, obtožba pa je isto dejanje pravno opredelila po 2. in 1. odst. 133. čl. KZ, je ob dokazni ugotovitvi, da je obdolženi storil le kaznivo dejanje po 1. odst. 133. čl. KZ, potrebno obtožbo tako pravno opredeliti in jo zavrniti v skladu s 4. odst. 357. čl. ZPP. Sklep o zavrženju obtožbe po 2. tč. 1. odst. 133. čl. KZ ne pride v poštev.
Prvostopno sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo oškodovancu, da naj bi ga poškodovala prav oba obdolženca. Zato je bila pritožba okrožnega državnega tožilca zavrnjena kot neutemeljena.
Sklepanje najemnih pogodb za uporabo poslovnih prostorov in opreme z zakonom ni prepovedano in je v avtonomiji strank. Če je toženec ves čas vtoževanega obdobja dejansko uporabljal oddani poslovni prostor in opremo, se pravdi zaradi plačila najemnine ne more sklicevati na nedopustnost predmeta pogodbe, ker naj bi v času najema obratoval brez dovoljenja pristojnega organa.
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok
Po določbi I. odst. 376. člena ZOR zastara odškodninska terjatev v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja. Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja. Ob upoštevanju datuma nastanka škode (znan obseg - zaključeno zdravljenje) in datuma vložitve tožbe, je ugotoviti, da je tožnikova terjatev zastarala, prekoračena sta triletni in petletni rok. Dejstvo, da je sodišče v tej zadevi že odločilo z vmesno sodbo o temelju odgovornosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo, na samo zastaranje nima vpliva. Sodišče upošteva morebitno zastaranje samo na ugovor in ne po uradni dolžnosti (I. odst. 360. člena ZOR). Posledica ugotovitve zastaranje pa je zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tudi če je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka tudi po opominu takse ni plačala, je stranka dolžna plačati sodno takso za tožbo.
Skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši je posebna organizacijska oblika lastnikov stanovanj. Če je organizirana in vpisana v sodni register kot pravna oseba, ima sposobnost biti pravdna stranka (1. odst. 77. čl. ZPP/77). Neregistrirani skupnosti stanovalcev pa Stanovanjski zakon ne podeljuje pravdne sposobnosti (2. odst. 77. čl. ZPP/77), zato skupnost lastnikov, ki ni pravna oseba, ne more biti pravdna stranka.
Delitev stroškov za izvedbo ločitve nepremičnine je le logična posledica odločitve o fizični delitvi solastne nepremičnine, ki ima podlago v določbi drugega odst. 122. čl. ZNP, saj bi sicer v nasprotnem primeru predlagateljica prejela manjšo vrednost kot nasprotni udeleženec.
Če je sodišče izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da stečajni razlog po 1. odst. 2. člena ZPPSL ni podan, dolžnik ne more s pritožbo uspešno izpodbijati tega sklepa iz razloga, da ZFPPod uvaja dodaten stečajni razlog v obliki kapitalske neustreznosti podjetja.
Člena 14 in 15 ZSam namreč določata glede izdaje posebne odločbe tistemu zavezancu za samoprispevek, kateremu obveznost ni bila predpisana s posebno odločbo, pristojnost upravnega organa in glede izterjave obveznosti od zavezanca izterjavo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov, torej v (davčnem) upravnem postopku, kar torej pomeni, da se tudi o vseh tistih vprašanjih, o katerih ni odločeno v aktu o uvedbi samoprispevka (člen 8 ZSam) odloča pred upravnim organom oziroma v upravnem postopku.
Stečajni dolžnik, ki je prijavljeno terjatev sicer delno priznal, ima v sporu, ki teče med dvema stečajnima upnikoma zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, položaj enotnega sospornika, saj bo imela odločitev v tem sporu (ugotovitev obstoja prerekane terjatve) pravni učinek na stečajnega dolžnika.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZD člen 205, 205/2, 207, 205, 205/2, 207.
postopek - narok - načelo kontradiktornosti
Po načelu kontradiktornosti, ki je v prilagojeni obliki v veljavi tudi v zapuščinskem postopku, mora sodišče povabiti prizadete osebe na narok, na katerem lahko podajo svoje izjave, ali pa te podajo pisno, skratka, imeti morajo možnost, da se izrečejo o zadevi.
Čeprav je tožeča stranka restitucijski del tožbenega zahtevka umaknila, ima še vedno pravni interes na prepovednemu delu zahtevka, saj posegi v temelje hiše lahko pomenijo motenje posesti.