pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je vsaj za neznatno umirjanje psihoze pri pridržanki potrebno vsaj tritedensko pridržanje saj bi v nasprotnem primeru povzročila pritožnica škodo sebi in svojemu premoženju, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice za ta čas utemeljeno.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZPIZ člen 19, 20, 27, 19, 20, 27.
ocena
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/89 s kasnejšimi spremembami) in Statut tedanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 40/83 s kasnejšimi spremembami), nista pogojevala vključitve kmetov v obvezno zavarovanje s predhodno oceno zdravstvene zmožnosti. Tudi če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ob vključitvi v obvezno zavarovanje kot drugi kmet ni bil sposoben opravljati težkega fizičnega dela na kmetiji zaradi okvare hrbtenice iz otroških let, pa je bil zaradi pomankljive sistemske ureditve v zavarovanje vključen, njegovega zahtevka za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja ni dovoljeno zavrniti le iz tega razloga, posebej ob dejstvu, da je tožnik (sicer kontraindicirano) delo na kmetiji dejansko opravljal in plačeval prispevke iz tega naslova.
objektivna odškodninska odgovornost - negmotna škoda - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi lahko tožena stranka za negmotno škodo, nastalo zaradi poklicnega obolenja, odgovarjala le krivdno. Kdor se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren za posledice poklicne bolezni, če do nje pride.
Prvostopno sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo oškodovancu, da naj bi ga poškodovala prav oba obdolženca. Zato je bila pritožba okrožnega državnega tožilca zavrnjena kot neutemeljena.
Kljub temu, da iz mnenja posvetovalne komisije Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije izhaja podpora, da se obsojenko pod pogojem, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, namesti v socialno ustanovo, je za pravilno odločitev v tej zadevi potrebno pridobiti mnenje izvedenca psihiatra, ki bo na podlagi ocene zdravstvenega stanja obsojenke podal mnenje o tem, katera od omenjenih ustanov je za obsojenko najbolj primerna oz. glede na izrečeni varnostni ukrep najbolj ustrezna.
Sklepanje najemnih pogodb za uporabo poslovnih prostorov in opreme z zakonom ni prepovedano in je v avtonomiji strank. Če je toženec ves čas vtoževanega obdobja dejansko uporabljal oddani poslovni prostor in opremo, se pravdi zaradi plačila najemnine ne more sklicevati na nedopustnost predmeta pogodbe, ker naj bi v času najema obratoval brez dovoljenja pristojnega organa.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo in je bila opozorjena na posledice po 277. čl. ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo po 318. čl. ZPP, ker so bili izpolnjeni tudi ostali zahtevani pogoji.
Stečajni dolžnik, ki je prijavljeno terjatev sicer delno priznal, ima v sporu, ki teče med dvema stečajnima upnikoma zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, položaj enotnega sospornika, saj bo imela odločitev v tem sporu (ugotovitev obstoja prerekane terjatve) pravni učinek na stečajnega dolžnika.
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok
Po določbi I. odst. 376. člena ZOR zastara odškodninska terjatev v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja. Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja. Ob upoštevanju datuma nastanka škode (znan obseg - zaključeno zdravljenje) in datuma vložitve tožbe, je ugotoviti, da je tožnikova terjatev zastarala, prekoračena sta triletni in petletni rok. Dejstvo, da je sodišče v tej zadevi že odločilo z vmesno sodbo o temelju odgovornosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo, na samo zastaranje nima vpliva. Sodišče upošteva morebitno zastaranje samo na ugovor in ne po uradni dolžnosti (I. odst. 360. člena ZOR). Posledica ugotovitve zastaranje pa je zavrnitev tožbenega zahtevka.
Če sodišče prve stopnje na podlagi primerjave podpisa tožnika na predlogu za sodno varstvo in na pooblastilu utemeljeno dvomi v verodostojnost pooblastila pooblaščenca, pozove s sklepom pooblaščenca, da v roku 30 dni dostavi pravilno pooblastilo z izjavo tožnika o odobritvi pravnih dejanj pooblaščenca, sicer se šteje, da pooblaščenec ni upravičen za zastopanje.
Skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši je posebna organizacijska oblika lastnikov stanovanj. Če je organizirana in vpisana v sodni register kot pravna oseba, ima sposobnost biti pravdna stranka (1. odst. 77. čl. ZPP/77). Neregistrirani skupnosti stanovalcev pa Stanovanjski zakon ne podeljuje pravdne sposobnosti (2. odst. 77. čl. ZPP/77), zato skupnost lastnikov, ki ni pravna oseba, ne more biti pravdna stranka.
Tožena stranka je glede na pogodbo o najemu poslovnih prostorov v obligacijskem razmerju samo s tožečo stranko kot najemodajalcem, ki lahko po 24. čl. ZPSPP najemno pogodbo odpove. Zato zatrjevanje tožene stranke, da tožnik ni izključni lastnik spornega poslovnega prostora, zato ne more biti uspešno. Hkrati pa tako zatrjevanje tudi s stvarnopravnega stališča ne more biti relevantno, saj spada odpoved najemnega razmerja z izpraznitvenim zahtevkom med posle rednega upravljanja v smislu drugega odst. 15. čl. ZTLR in zato zanj ni potrebno soglasje vseh lastnikov.
Člena 14 in 15 ZSam namreč določata glede izdaje posebne odločbe tistemu zavezancu za samoprispevek, kateremu obveznost ni bila predpisana s posebno odločbo, pristojnost upravnega organa in glede izterjave obveznosti od zavezanca izterjavo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov, torej v (davčnem) upravnem postopku, kar torej pomeni, da se tudi o vseh tistih vprašanjih, o katerih ni odločeno v aktu o uvedbi samoprispevka (člen 8 ZSam) odloča pred upravnim organom oziroma v upravnem postopku.
Pritožbene trditve o nepravilni vročitvi niso utemeljene, saj je iz povratnice razvidno, da je toženec osebno prvzel tožbo. Ker je povratnica javna listina (149. čl. ZPP v zvezi s 224. čl. ZPP), velja, da so dejstva v njej pravilno ugotovljena. Tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi odkazovala, da so v tej listini dejstva nepravilno ugotovljena, kot ji sicer omogoča 3. odstavek 224. čl.ZPP.
Delitev stroškov za izvedbo ločitve nepremičnine je le logična posledica odločitve o fizični delitvi solastne nepremičnine, ki ima podlago v določbi drugega odst. 122. čl. ZNP, saj bi sicer v nasprotnem primeru predlagateljica prejela manjšo vrednost kot nasprotni udeleženec.
Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov.
Čeprav je tožeča stranka restitucijski del tožbenega zahtevka umaknila, ima še vedno pravni interes na prepovednemu delu zahtevka, saj posegi v temelje hiše lahko pomenijo motenje posesti.
Čeprav je tožeča stranka v svoji izjavi z dne 22.3.1999 resda v neskladju z besedilom prvega odst. 193. čl. ZPP/77, kateri govori o umiku tožbe, zapisala "da v celoti umika svoj tožbeni zahtevek zoper toženo stranko", je bilo tako po prepričanju prvostopnega sodišča (ki je poslalo umik tožbe v privolitev toženi stranki), kot po prepričanju pritožbenega sodišča že takrat jasno, da tožeča stranka tožbo umika, ne pa, da se odpoveduje tožbenemu zahtevku, saj je istočasno predlagala tudi ustavitev postopka in ne izdaje sodbe na podlagi odpovedi kot zakonite procesne posledice odpovedi tožbenemu zahtevku.