Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.
Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.
Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.
Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da je plačeval sodno določeno preživnino v obdobju pred izdajo izvršilnega naslova, s katerim mu je bilo za to obdobje naloženo plačevanje preživnine, saj je tak ugovor lahko predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
V primeru, če spada v skupno premoženje nedokončana stanovanjska hiša, je potrebno ugotoviti, kolikšna je vrednost nedokončane hiše napram celoti, in samo od takega dela se določijo deleži na skupnem premoženju. Nedograjena stanovanjska hiša se ne more vpisati v zemljiško knjigo.
Odločba ustavnega sodišča U-I-339/98, po kateri je potrebno določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ uporabljati v skladu z ustavo tako, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke in druge zakonite preživninske upravičence, se ne nanaša na 2. točko 1. odstavka 102. čl. ZIZ.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
Lastnik večstanovanjske hiše je dolžan v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, plačati tudi stroške prenove skupne naprave, tudi če lastniki v večstanovanjski hiši še niso sklenili pogodbe o upravljanju v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, pooblaščeni organizaciji, ki je do tedaj gospodarila s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
ZZZDR člen 81, 81. ZPP člen 411, 411/2, 411, 411/2.
začasna odredba - razveza zakonske zveze
Ko sodišče z začasno odredbo v zakonskem sporu odloči o preživljanju zakonca, upošteva predvsem potrebe preživninskega upravičenca in možnosti preživninskega zavezanca.
Dejstvo, da stranka, ki ji je s sklepom naloženo, da predloži določeno listino, listine ne predloži, sodišče oceni po prostem prepričanju. Ocena ne sme biti arbitrarna. Izhajati mora tudi iz drugih izvedenih dokazov.
Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopis v pismih bralcev, je ena izmed pravic, katerih se lahko posluži tožnik. Tožena stranka ne more uveljavljati ugovora zmanjšane škode, če se tožnik ni poslužil objave odgovora na pisma bralcev. Časopis pa se ne more razbremeniti odgovornosti s tem, da trdi, da bralci objavljajo pisma na svojo odgovornost.
S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.