Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.
Stanovanje, katerega odkup kot nadomestnega stanovanja zahteva upnik, mora ustrezati tako merilom o primernem stanovanju po Stanovanjskem zakonu kot mora biti njegova vrednost tudi sorazmerna vrednosti stanovanja, namesto katerega mu mora dolžnik omogočiti njegov odkup.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka obširno pojasnjuje nastanek in obstoj poslovnega razmerja s toženo stranko ter listine, za dokazovanje teh navedb, ki jih je priložila pritožbi predstavljajo pritožbene novote, ki niso dovoljene, saj tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.
Zaradi tega, ker obdolženi tudi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ni mogel skriti svoje nestrpnosti do oškodovanca, zaradi česar je razpravljajoča sodnica, oškodovancu odsvetovala navzočnost pri razglasitvi sodbe, pritožbeno sodišče ne dvomi, da se je dogodek odvil na način, kot ga je opisal oškodovanec.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.
Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
obrazložitev ugovora - zastaranje terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo oškodovanca zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero ni pritožbe. Zato je oškodovančeva pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe neutemeljena.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21278
KZ člen 244, 244/1, 244/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
aktivna legitimacija - premoženjska razmerja med zakonci
Tudi če tožnik tožbi ne priloži pravnomočne sodbe, s katero dokazuje aktivno legitimacijo po 57. členu ZZZDR, sodišče takšne tožbe ne sme zavreči, saj je obstoj takšne pravnomočne sodbe materialnopravna in ne procesna predpostavka. Stvarna legitimacija je del tožbenega zahtevka. Če tožnik ni aktivno legitimiran, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, takšna tožba pa je dopustna in se ne zavrže.