Namen predhodne odredbe je zavarovati denarno terjatev v takšnem obsegu, kot je razvidna iz odločbe sodišča oz. iz nepravonomočnega sklepa o izvršbi. Ker po tem sklepu predstavlja terjatev poleg glavnice tudi zakonite zamudne obresti od glavnice v postopku za izdajo predhodne odredbe dolžnikovega pritožbenega ugovora, da gredo upniku od menične glavnice le menične obresti, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ampak je to predmet reševanja ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.
Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.
Dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da je plačeval sodno določeno preživnino v obdobju pred izdajo izvršilnega naslova, s katerim mu je bilo za to obdobje naloženo plačevanje preživnine, saj je tak ugovor lahko predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopis v pismih bralcev, je ena izmed pravic, katerih se lahko posluži tožnik. Tožena stranka ne more uveljavljati ugovora zmanjšane škode, če se tožnik ni poslužil objave odgovora na pisma bralcev. Časopis pa se ne more razbremeniti odgovornosti s tem, da trdi, da bralci objavljajo pisma na svojo odgovornost.
Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
Zaradi tega, ker obdolženi tudi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ni mogel skriti svoje nestrpnosti do oškodovanca, zaradi česar je razpravljajoča sodnica, oškodovancu odsvetovala navzočnost pri razglasitvi sodbe, pritožbeno sodišče ne dvomi, da se je dogodek odvil na način, kot ga je opisal oškodovanec.
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev opravi na veljaven način tako, da se pisanje vroča pooblaščencu, ne pa stranki neposredno oz. njenemu zakonitemu zastopniku.
aktivna legitimacija - premoženjska razmerja med zakonci
Tudi če tožnik tožbi ne priloži pravnomočne sodbe, s katero dokazuje aktivno legitimacijo po 57. členu ZZZDR, sodišče takšne tožbe ne sme zavreči, saj je obstoj takšne pravnomočne sodbe materialnopravna in ne procesna predpostavka. Stvarna legitimacija je del tožbenega zahtevka. Če tožnik ni aktivno legitimiran, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, takšna tožba pa je dopustna in se ne zavrže.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
obrazložitev ugovora - zastaranje terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21278
KZ člen 244, 244/1, 244/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.
ZOR člen 379/1, 379/1. ZDavP člen 44, 82, 44, 82. ZIZ člen 17, 17.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Ugovor zastaranja davčne obveznosti, navedene v dolgovnem seznamu, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, je mogoče uspešno uveljavljati v sodnem postopku zavarovanja le v primeru, če je do zastaranja prišlo po izdaji takšnega izvršilnega naslova in če je bil postopek začet po izteku 10-letnega zastaralnega roka iz 1. odst. 379. člena ZOR.
ZIZ člen 34, 34/2, 147, 147/2, 34, 34/2, 147, 147/2.
predlog za izvršbo - izvršilni postopek
"Predloga za nadaljevanje izvršbe", ki ga je upnik vložil po pravnomočno končani izvršbi, ni mogoče obravnavati kot predloga za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom (z rubežem premičnin) po 2. odst. 34. člena ZIZ, ker se le-ta lahko vloži le do konca izvršilnega postopka, ampak kot nov predlog za izvršbo.
Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.