Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.
Iz sodbe delovnega in socialnega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati.
15-letna oškodovanka je prisedla na motorno kolo, ki ga je vozil njen fant, s katerim je bila ves čas pred tem v družbi. Bil je močno vinjen (1,89 g/kg) in je zapeljal s ceste.
Glede na mladost oškodovanke se pritožbeno sodišče strinja s sod. 1. stopnje, ki je njen prispevek ocenilo le z 10 %.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo oškodovanca zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero ni pritožbe. Zato je oškodovančeva pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe neutemeljena.
ZIZ člen 34, 34/2, 147, 147/2, 34, 34/2, 147, 147/2.
predlog za izvršbo - izvršilni postopek
"Predloga za nadaljevanje izvršbe", ki ga je upnik vložil po pravnomočno končani izvršbi, ni mogoče obravnavati kot predloga za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom (z rubežem premičnin) po 2. odst. 34. člena ZIZ, ker se le-ta lahko vloži le do konca izvršilnega postopka, ampak kot nov predlog za izvršbo.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka obširno pojasnjuje nastanek in obstoj poslovnega razmerja s toženo stranko ter listine, za dokazovanje teh navedb, ki jih je priložila pritožbi predstavljajo pritožbene novote, ki niso dovoljene, saj tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21278
KZ člen 244, 244/1, 244/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.
ZOR člen 379/1, 379/1. ZDavP člen 44, 82, 44, 82. ZIZ člen 17, 17.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Ugovor zastaranja davčne obveznosti, navedene v dolgovnem seznamu, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, je mogoče uspešno uveljavljati v sodnem postopku zavarovanja le v primeru, če je do zastaranja prišlo po izdaji takšnega izvršilnega naslova in če je bil postopek začet po izteku 10-letnega zastaralnega roka iz 1. odst. 379. člena ZOR.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
Zaradi tega, ker obdolženi tudi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ni mogel skriti svoje nestrpnosti do oškodovanca, zaradi česar je razpravljajoča sodnica, oškodovancu odsvetovala navzočnost pri razglasitvi sodbe, pritožbeno sodišče ne dvomi, da se je dogodek odvil na način, kot ga je opisal oškodovanec.
aktivna legitimacija - premoženjska razmerja med zakonci
Tudi če tožnik tožbi ne priloži pravnomočne sodbe, s katero dokazuje aktivno legitimacijo po 57. členu ZZZDR, sodišče takšne tožbe ne sme zavreči, saj je obstoj takšne pravnomočne sodbe materialnopravna in ne procesna predpostavka. Stvarna legitimacija je del tožbenega zahtevka. Če tožnik ni aktivno legitimiran, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, takšna tožba pa je dopustna in se ne zavrže.
Do hude telesne poškodbe ni prišlo po naključju, pač pa zaradi nezavestne malomarnosti, ko je obdolženec zasukal oškodovanca, ki je utrpel spiralni prelom obeh kosti desne goleni.