Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.
Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.
Kadar pritožba ni obrazložena preizkusi sodišče izpodbijano odločbo le glede kršitev na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Če poroštvena pogodba kot kreditni posel s tujino ni bila registrirana pri Banki Slovenije, potem ni začela veljati, ker je bila sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo Banka Slovenije registrirala. Zato taka pogodba ni nična zaradi pomanjkanja v javnem interesu predpisane obličnosti. Če se je eden od porokov pripojil drugemu poroku (oba poroka sta pravni osebi), potem upnik ne more uveljavljati zahtevka iz naslova poroštva dvakrat (enkrat od poroka kot samostojnega poroka, drugič pa kot pravnega naslednika drugega poroka) in je treba glede kasneje uveljavljanega zahtevka tožbo zavreči zaradi litispendence (ali pa že razsojene zadeve, če bi bila prva sodba že pravnomočna).
ZOR člen 132, 913, 913/2, 913/4, 132, 913, 913/2, 913/4.
plačilo
Tožena stranka ni zatrjevala, da so bile zavarovalne pogodbe razdrte. Ob sklicevanju na določilo 913. čl. ZOR pa je pritožbeno zatrjevanje, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeno, saj se tožbeni zahtevek nanaša na neplačane premije za čas, ko so zavarovalne police veljale in ne na čas po prenehanju veljavnosti le teh.
Če v tožbi niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ker tožba ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost naloga o začasni odstranitvi z dela, katerega razveljavitev zahteva tožnik, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP, ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
pogodba o delu - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Od pogodbe o delu je po 629. čl. ZOR moč odstopiti, dokler naročeni posel ni končan, posledica odstopa pa ne more biti vrnitev celotnega že plačanega pogodbeno dogovorjenega zneska. Bistvo odstopnega upravičenja po 629. čl. ZOR, ki je neodvisno od morebitnih kršitev na strani prevzemnika posla, je ravno v obveznosti naročnika, da izplača dogovorjeno plačilo. To obveznost je moč zmanjšati za stroške, ki jih prevzemnik posla ni imel zaradi prenehanja svoje obveznosti, da delo dokonča, in za tisto, kar je zaslužil ali kar namenoma ni hotel zaslužiti zaradi tega.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL02608
ZVK člen 10, 13, 13/3, 10, 13, 13/3.
zloraba položaja - dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi tožena stranka poslala M d.d. dopis z dne 29.1.1997 (priloga C 2). Pritožbeno sodišče drugače kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da je to listino poslala M d.d. družba I. GmbH s sedežem na Dunaju. Gre namreč za listino, na kateri je podpis B. V. pod zapisom "I. GmbH". Da je ta družba (in ne tožena stranka) pošiljateljica tega dopisa, pa je razvidno tudi iz drugih značilnosti dopisa - napisan je na papirju z relevantnimi podatki o tej družbi in ne morda o toženi stranki. Okoliščina, da je B. V., ki je sporni dopis podpisal, tako direktor I. GmbH kot tudi tožene stranke ne more vplivati na drugačno dokazno oceno. Če bi tej okoliščini pripisali odločilen pomen, bi bili za sporni dopis, iz katerega sledi, da ga je sestavila ena oseba, lahko odškodninsko odgovorni dve (pravni) osebi. To z gledišča splošnih načel odškodninskega prava ne bi bilo sprejemljivo, pa čeprav gre za povezani gospodarski družbi (prim. 1. odst. 462. čl. ZGD in prilogo B 2 - izpisek iz sodnega registra za toženo stranko). Res je sicer, da je M d.d. tožeči stranki poslala dopis, v kateri jo obvešča, da njene ponudbe z dne 17.1.1997 ne more sprejeti, ker naj bi jo predstavnik tožene stranke obvestil, da lahko novo opremo in nove rezervne dele za širitev, prodaja le tožena stranka (priloga A 3). Vendar zgolj na podlagi tega dopisa še ni moč sklepati, da je tožena stranka res posredovala takšno informacijo o sebi. Omenjeni dopis je posredni dokaz, ki zato, ker ni podprt še z drugimi dokazi, sam zase ni prepričljiv.
V skladu z določbo 22. člena ZIP lahko sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali pa zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na kak drug način prešla nanj.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.
Ker je zapustnikova vdova zatrjevala, da je del nepremičnin iz sklepa o dedovanju bilo pridobljenih med trajanjem zakonske zveze, zapustnikova hči pa je zatrjevala, da je z vlaganji v hišo, v kateri je stanovala in s soglasjem zapustnika pridobila stvarno pravni delež, gre za spor o dejstvih, ki terjajo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
ZIZ člen 15, 40, 40/1, 15, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108.
vsebina predloga za izvršbo - predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - upnik
Upnikova trditev, da je na poziv sodišča svojo vlogo dopolnil je ostala nedokazana, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil dokaza o tem, da je bila zatrjevana vloga oddana na vložišče sodišča prve stopnje. Ker upnik svoje vloge v postavljenem roku ni dopolnil tako, da bi vsebovala vse kar mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.