ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo
Odsotnost zakonitega zastopnika stranke na dan obravnave sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno.
En izmed pogojev, da sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih v pomenu določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, je tudi ta, da že dovoljena izvršba na določena sredstva oz. predmete ne zadošča za poplačilo terjatve. To izhaja iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ.
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10, 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok - bistvena kršitev pravil postopka
Ni bilo pogojev, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 2. odst. 120. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.
V skladu z določbo 22. člena ZIP lahko sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali pa zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na kak drug način prešla nanj.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj izpodbijani sklep zanj ni neugoden. Izvršba je bila pravnomočno dovoljena v obsegu, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ki mu dolžnik ni ugovarjal. Zaradi upničinega delnega umika predloga za izvršbo se izvršba v ustavljenem delu ne bo nadaljevala, kar pa je dolžniku le v korist.
Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.
V nepravdnem postopku ni mogoče odločati o razdelitvi kupnine, ki jo je eden od solastnikov dobil, ko je prodal solastno nepremičnino. Gre za obligacijsko in ne za stvarnopravno pravico o kateri se odloča v pravdnem postopku. Sodišče, ki je kupnino razdelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na vsebino ugovora je treba pritrditi pritožbenim navedbam dolžnika, da je sklepu o izvršbi ugovarjal glede vseh vtoževanih računov (in posledično tudi izvršilnim stroškom), in to obrazloženo. Oporekal je namreč višini vtoževane obveznosti, za svoje navedbe pa je predlagal tudi izvedbo dokazov.
Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.