postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.
Ker predlagateljica ni zahtevala zakonitih zamudnih obresti od priznanih ji skupnih stroškov postopka (za delitev solastnih nepremičnin) že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, do teh obresti ni upravičena.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.
garancija - garancija
Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.
ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sta tožnika glede svojega pravnega položaja nedvomno v negotovosti, ko je obstoječa sodna odločba, s katero toženec v upravnem postopku zatrjuje služnostno pravico takšne narave, da iz nje direktno ne izhaja, ali toženec to pravico ima ali ne, pač pa je potrebno glede tega še posebno dokazovanje. Ravno s sklicevanjem na služnost, za katero sicer zatrjuje, da je ne izvršuje in katere ob pravilnem razumevanju služnostne sodbe tudi nima, kot sam ponovno poudarja v pritožbi, pa v upravnem postopku uspe na prvi stopnji, pri čemer dokazuje dvoličnost svojega ravnanja, s tem pa ustvarja tožnikoma pravno nevarnost in negotovost.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dejstva - obrazložitev ugovora
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da z upnikom ni v nikakršnem poslovnem razmerju ter zato tudi ni podlage za verodostojno listino, sodišče postopa po 62/2 čl. ZIZ.
Obveznost tožene stranke, da plača obratovalne stroške, ni prenehala, čeprav se tožeča stranka ni odzvala na njen dopis s prošnjo za njihovo obrazložitev.
V nepravdnem postopku ni mogoče odločati o razdelitvi kupnine, ki jo je eden od solastnikov dobil, ko je prodal solastno nepremičnino. Gre za obligacijsko in ne za stvarnopravno pravico o kateri se odloča v pravdnem postopku. Sodišče, ki je kupnino razdelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dejstvo, da je eden izmed zakoncev hazarder ter da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik stanovanja, ki predstavlja skupno premoženje, predstavlja nevarnost, da bo delitev skupnega premoženja onemogočena oziroma na škodo drugega zakonca.
ZOR člen 31, 31/1, 41, 31, 31/1, 41. ZASP člen 12, 12/1, 13, 19, 12, 12/1, 13, 19.
moralne avtorske pravice - pravica
Ker ni bilo skupnega sodelovanja in ker delo ni nedeljiva celota, toženca nista kršila moralnih avtorskih pravic tožnikov s tem, da sta delo brez njihovega prispevka prenesla v drugo založbo. Založba je izgubila prednostno pravico do sklenitve dodatka k založniški pogodbi, ker ni sprejela pogojev tožencev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.