Ker predlagateljica ni zahtevala zakonitih zamudnih obresti od priznanih ji skupnih stroškov postopka (za delitev solastnih nepremičnin) že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, do teh obresti ni upravičena.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na vsebino ugovora je treba pritrditi pritožbenim navedbam dolžnika, da je sklepu o izvršbi ugovarjal glede vseh vtoževanih računov (in posledično tudi izvršilnim stroškom), in to obrazloženo. Oporekal je namreč višini vtoževane obveznosti, za svoje navedbe pa je predlagal tudi izvedbo dokazov.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
KZ člen 111, 111/5, 112, 112/3, 111, 111/5, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vročanje sodnih pisanj - glavna obravnava
Pravilno je sodišče prve stopnje že na glavni obravnavi dne 8.3.2000 zaključilo, da sta vročitev odločbe sodišča druge stopnje strankam in razpis glavne obravnave v tej kazenski zadevi takšni procesni dejanji, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona (člen 112/III KZ). Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da je nastopilo (relativno) zastaranje kazenskega pregona, ker da med dnevom odločanja sodišča druge stopnje v tej zadevi (seja senata sodišča druge stopnje dne 8.1.1997) in razpisom glavne obravnave (odredba sodnice z dne 27.1.2000) preteklo več kot 3 leta (5. točka 111. člena KZ).
1. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega, da obvestitev tožeče stranke o spremembi lastništva stanovanja tožene stranke ne more razbremeniti plačila vtoževane obveznosti, če je bila v spornem obdobju v resnici še lastnik stanovanja, na katerega se nanaša vtoževana obveznost, kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka. 2. Glede na trditve strank v tem postopku je za rešitev tega spora (pred odgovorom na vprašanje o pravočasnosti in pravilnosti notifikacije o spremembi lastništva stanovanja) treba najprej odgovoriti na vprašanje, kdaj je prišlo do spremembe lastništva na stanovanju tožene stranke, na katerega se nanaša vtoževana obveznost. V tej smeri pa izpodbijana sodba nima razlogov.
Stranka, ki je sodelovala v zapuščinskem postopku in je izjavila, da ne bo s tožbo ugotavljala obsega zapuščine, ne more po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vložiti tožbo na ugotovitev obsega zapuščine.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
ZIZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
nepopolna vloga - zavrženje predloga
Ker v danem roku listina ni bila vložena pri sodišču prve stopnje, je to imelo podlago za uporabo procesne sankcije iz 4. odstavka 108. člena ZPP, torej za zavrženje predloga.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
vrnitev podržavljenega premoženja - rok za izvršitev odločbe - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Ko sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe, to je za izročitev obveznic prevzemniku obveznic.
postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - pravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka
Ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za obravnavanje predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku(ZNP),sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predloga za določitev odškodnine, ampak mora ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZNP (torej s sklepom ustaviti nepravdni postopek in po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka).
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
En izmed pogojev, da sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih v pomenu določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, je tudi ta, da že dovoljena izvršba na določena sredstva oz. predmete ne zadošča za poplačilo terjatve. To izhaja iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pravnomočna sodba
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, s katero se je le-to v razveljavitvenem sklepu strinjalo z argumenti sodišča prve stopnje o drugi tožbeni podlagi postala pravnomočna ter v ponovljenem postopku o tej tožbeni podlagi ni več sodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana terjatev
Začasna odredba je sredstvo za zavarovanje bodoče prisilne izvršitve sodne odločbe. Zakon zato predpisuje, da mora biti terjatev tožeče stranke verjetno izkazana brez utemeljene podlage je pritožbeni očitek, da je sodišče z izdajo začasne odredbe prejudiciralo odločitev o glavni stvari.