ZPP člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zamudne obresti - valutna klavzula - tolarska protivrednost
Tožena stranka v postopku pred sodičem prve stopnje ni podala konkretnega dokaznega predloga, torej navedla, katere priče naj bi sodišče zaslišalo. Kot dokaz je namreč predlagala zaslišanje strank in "po potrebi zaslišanje priče". Konkretnega dokaznega predloga ne podaja niti v pritožbi, čeprav ima pravico do predlaganja novih dokazov celo v pritožbi (1. odst. 352. čl. ZPP/77). Zgolj takšna pavšalna graja ugotovljenega dejanskega stanja brez predlaganih konkretnih dokazov ne more biti utemeljena. Za obveznosti, izražene v tuji valuti, se ne uporablja Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, obrestnih mer za obresti na te obveznosti pa tudi ne določa noben predpis. Pravno praznino glede tega je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (3. odst. 399. čl. ZOR, prim. pravno mnenje občna seja VSS, Poročilo VSS 1/93).
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sta tožnika glede svojega pravnega položaja nedvomno v negotovosti, ko je obstoječa sodna odločba, s katero toženec v upravnem postopku zatrjuje služnostno pravico takšne narave, da iz nje direktno ne izhaja, ali toženec to pravico ima ali ne, pač pa je potrebno glede tega še posebno dokazovanje. Ravno s sklicevanjem na služnost, za katero sicer zatrjuje, da je ne izvršuje in katere ob pravilnem razumevanju služnostne sodbe tudi nima, kot sam ponovno poudarja v pritožbi, pa v upravnem postopku uspe na prvi stopnji, pri čemer dokazuje dvoličnost svojega ravnanja, s tem pa ustvarja tožnikoma pravno nevarnost in negotovost.
Stranka, ki je sodelovala v zapuščinskem postopku in je izjavila, da ne bo s tožbo ugotavljala obsega zapuščine, ne more po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vložiti tožbo na ugotovitev obsega zapuščine.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.
garancija - garancija
Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dejstvo, da je eden izmed zakoncev hazarder ter da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik stanovanja, ki predstavlja skupno premoženje, predstavlja nevarnost, da bo delitev skupnega premoženja onemogočena oziroma na škodo drugega zakonca.
Edino dolžnikovo vlogo v spisu, naslovljeno kot "pritožba na T...ov odgovor glede reklamacije" in označeno z opravilno št. te izvršilne zadeve Ig ..., je dolžnik vložil dne 09.02.2000 (tj. po izteku osemdnevnega roka (3. odst. 9. člena ZIZ) od prejema sklepa o izvršbi) in ta (po vsebini) ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje "rešilo" - z izpodbijanim sklepom ga je (pravilno) zavrglo kot prepoznega.
V primerih uveljavljanja neveljavnosti pogodbe kot nujni sosporniki na pasivni strani lahko nastopajo samo vse stranke takšne pogodbe skupaj. Pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. čl. SZ predstavlja enostransko izjavo volje, katere vsebino in posledice določa že sam zakon. To pa pomeni, da za takšno enostransko izjavo volje ne prihajajo v poštev določila ZOR o neveljavnosti pogodb in njihovem izpodbijanju zaradi napak volje, saj so ta upoštevna le pri dvostranskih pravnih poslih.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.
ZIZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
nepopolna vloga - zavrženje predloga
Ker v danem roku listina ni bila vložena pri sodišču prve stopnje, je to imelo podlago za uporabo procesne sankcije iz 4. odstavka 108. člena ZPP, torej za zavrženje predloga.
Za škodo, ki jo pretrpi delavec na delu, je odškodninsko odgovorna organizacija, pri kateri je delavec na delu, praviloma po krivdnem načelu. Kadar bo odgovarjala po tem načelu, bo delavcu - oškodovancu zadostovalo, da bo dokazal, da je škodo pretrpel na delu, ne bo pa mu potrebno dokazovati tudi krivde organizcije glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
preživnina - preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da znaša očetov mesečni dohodek med 50.-100.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim možnim dohodkom je takšno, da sploh ni mogoče šteti, da je sodišče ugotovilo očetove dohodke in s tem njegove možnosti, da prispeva k preživljanju otrok. Obveznost odplačevanja kredita ne vpliva na presojo možnosti staršev, da prispevajo k preživljanju otrok, saj ima preživninska obveznost prednost pred drugimi, pridobitev kredita pa je dispozitivne narave in pomeni za pridobitelja tudi korist. Obremenjenost s kreditom bi bilo upoštevati le, če bi bil ta namenjen prav preživljanju otrok oz. potrebam družine.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj izpodbijani sklep zanj ni neugoden. Izvršba je bila pravnomočno dovoljena v obsegu, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ki mu dolžnik ni ugovarjal. Zaradi upničinega delnega umika predloga za izvršbo se izvršba v ustavljenem delu ne bo nadaljevala, kar pa je dolžniku le v korist.