najem poslovnih prostorov - višina najemnine - občina
Z majem 1992 se je povečala najemnina za poslovni prostor. Tedaj je namreč stopil v veljavo Odlok Občine Ljubljana - Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS št. 13/92 z dne 20.3.1992). Oprostitev ali znižanje najemnine je po navedenem odloku mogoče zahtevati le v primerih iz 21. čl., kar je tožena stranka tudi storila, a neuspešno. Glede na to znižanje najemnine kljub razlogom, ki jih navaja (neprofitno društvo, ki praktično nima vira prihodka, težka finančna situacija, prostorska stiska), ni mogoče in je dolžna plačevati najemnino v skladu z odlokom.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 200, 201, 201/3, 200, 201, 201/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta - nova škoda
Izvedenčevo navajanje teoretične možnosti povezave nastopa astme s škodnim dogodkom pomeni verjetnost obstoja vzročne zveze, ki ne zadošča, saj je v pravnem postopku predpisano prepričanje sodišča (8. člen ZPP/77), to je visoka stopnjah skladnosti predstave s stvarnostjo.
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
ZOR člen 327, 327. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
sodni depozit - namen - prenehanje obveznosti - predlog
Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jiih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik - predlagatelj.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142, 142/3, 142/4.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - ugovor - pravočasnost
V primeru, ko vročevalec tistega, kateremu se mora pisanje osebno izročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pusti pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. čl. ZPP). Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj se mu pisanje vroči, lahko pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Gre za ti. nadomestno vročitev (za razliko od osebne vročitve).
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pravnomočna sodba
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, s katero se je le-to v razveljavitvenem sklepu strinjalo z argumenti sodišča prve stopnje o drugi tožbeni podlagi postala pravnomočna ter v ponovljenem postopku o tej tožbeni podlagi ni več sodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.
Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je navedel, da terjatev ne obstoji, ker iz njegovega izpiska iz poslovnih knjig do upnika izhaja, da terjatev ne obstoji, tega izpiska pa ni predložil.
V primerih uveljavljanja neveljavnosti pogodbe kot nujni sosporniki na pasivni strani lahko nastopajo samo vse stranke takšne pogodbe skupaj. Pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. čl. SZ predstavlja enostransko izjavo volje, katere vsebino in posledice določa že sam zakon. To pa pomeni, da za takšno enostransko izjavo volje ne prihajajo v poštev določila ZOR o neveljavnosti pogodb in njihovem izpodbijanju zaradi napak volje, saj so ta upoštevna le pri dvostranskih pravnih poslih.