CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00048655
URS člen 34, 35. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 262, 262/1. ZNP-1 člen 64, 64/3. ZVDZ člen 7, 7/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - izbira skrbnika - postavitev skrbnika - naloge skrbnika - želje varovanca - pravica do osebnega dostojanstva - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odvzem volilne pravice - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo. Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Navedeno tudi pomeni, da se je sodišče dolžno z osebo pogovoriti o osebah, ki pridejo v poštev pri izbiri skrbnika in njeno mnenje ovrednotiti ob upoštevanju danih možnosti in dobrobiti osebe.
Ker odločitev o postavitvi skrbnika intenzivno posega v pravico posameznika, da samostojno odloča o svojih zadevah, mora biti obseg skrbnikovih nalog omejen na najmanjši potreben obseg. Še posebej v primeru, ko oseba nasprotuje postavitvi skrbnika, je sodišče dolžno oblikovati naloge tako, da bo iz izreka razvidno, v čem ostaja samostojna in do kod segajo skrbnikove naloge na posameznih področjih.
Odvzem volilne pravice bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani morejo utemeljevati le okoliščine, iz katerih izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da pritožnik nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njegovo nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, pritožniku predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Dolžno mu je bilo bodisi dati možnost, da si izbere odvetnika, in ga poučiti o možnostih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, bodisi postaviti začasnega skrbnika z nalogo pomagati pritožniku pri uveljavitvi njegovih pogledov v postopku. Šele če bi pritožnik obe možnosti zavrnil in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje in da zmore sam dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila pritožniku zagotovljena pravica do izjave.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058531
ZDZdr člen 30, 80, 86, 89.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nujnost posega
Za iskanje zaposlitve ter ureditev osebnega življenja nadzorovana obravnava ne predstavlja kakšne prepreke, saj se volja osebe v največji možni meri upošteva pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave (89. člen ZDZdr).
ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 61. ZOdv člen 17.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do učinkovite obrambe - povračilo stroškov v nepravdnem postopku
Zato tudi v obravnavanem primeru zgolj zaradi dejstva, da je odvetnika v sodnem postopku, ki teče po ZDZdr, izbrala 1. udeleženka, pritožitelju ni mogoče priznati nagrade in stroškov brez upoštevanja 17. člena Zodv. Vendarle bi šlo za neenako obravnavo odvetnikov v istih postopkih in za storitve, ki se plačujejo iz proračuna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Oprava zaslišanja preko videokonference ter vpliv pomirjeval na zadržanega ob zaslišanju sama po sebi nista vplivala na pravilnost in strokovnost podanega izvedeniškega mnenja, saj je sodni izvedenec pojasnil, da je pacient zmogel povedati toliko, da lahko na podlagi njegovega in odgovorov ter spisovne dokumentacije poda ustrezno strokovno mnenje.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sprejem osebe na zdravljenje
V predmetni zadevi zadržana oseba po uradni dolžnosti postavljenega odvetnika ni zamenjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ZDZdr predpisani postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravilo z po uradni dolžnosti postavljenim odvetnikom.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 69, 69/1. ZNP-1 člen 42.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - duševna motnja - milejši ukrep - odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika
Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00044650
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 71. ZNP-1 člen 42.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - samomorilnost - duševna motnja - nujen ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Izvedenec ugotavlja, da je oseba še vedno hudo samomorilno ogrožena, nima apetita in je v treh mesecih shujšala za 5 kg, kar prav tako predstavlja hujše ogrožanje lastnega zdravja. To ogrožanje pa je posledica duševne motnje (paranoidne psihoze), zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
ZNP-1 člen 59, 59/1, 59/2. DZ člen 265, 265/1, 265/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - demenca - začasni skrbnik - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.
ZDZdr člen 39, 53, 61. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - prisilni ukrep - duševno zdravje - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
zavarovanje zapuščine - popis in ocenitev zapuščine - zapečatenje - opravičeni razlogi - poseg v osebnostne pravice posameznika - intelektualna lastnina - neopredelitev do odločilnih dejstev - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o pravnih vprašanjih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo - skrbnik zapuščine - upravitelj zapuščine - lastnina zapustnika - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - kršitev pravice do izjave v postopku - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb. ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov. V konkretnem primeru so takšni razlogi za popis zapuščine podani (obstaja spor med dvema osebama glede statusa dediča in glede obsega zapustnikovega premoženja; s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; sporno je predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata, deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju).
zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilni ukrep - ukrep pridržanja - nujnost ukrepa - duševna bolezen - blodnjavost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - osebnostne pravice
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
KZ-1 člen 191, 191/1.. KZ člen 121, 121/1.. ZKP člen 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/3.. ZP-1 člen 109.
nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP do povrnitve škode nima pravice tisti kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil da mu je bila odvzeta prostost.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - omejitev svobode gibanja - blodnjavost - ogrožanje življenja in zdravja - pogoji za pridržanje
Pritožnik, ki je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen ter ne prepozna njegovega vpliva na posamezna ravnanja, zgolj z lastno oceno svojega psihičnega stanja dejanskih ugotovitev sodišča ne more ovreči.
IZVRŠILNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSM00043048
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2. KZ-1 člen 140, 160. URS člen 35, 37, 38, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Za tak zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj kršitve.
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zasleduje restriktiven pristop, saj se odredba izda brez predhodne kontradiktornosti. Pogoje za izdajo je določilo Ustavno sodišče, ZIZ posebnih določb za te vrste odredb nima, zato se smiselno razlagajo pogoji za izdajo klasičnih (zavarovalnih) začasnih odredb, upoštevajoč namen regulacijskih začasnih odredb, ki se kaže v začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med strankama. Ustavno sodišče je poleg materialnopravnih pogojev iz ZIZ postavilo še dodaten pogoj možnosti vrnitve v prejšnje stanje, če bi sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (reverzibilnost).
Podana je kolizija med varstvom osebnostnih pravic, varstvom tajnosti občil in varstvom osebnih podatkov upnice na eni strani ter varstvom svobode izražanja dolžnika na drugi strani. Sodišče mora opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji in jima dati pravo težo, vse v luči konkretnih okoliščin primera (pravično ravnotežje med človekovimi pravicami, ki se srečujejo). Z vidika ustavnosti je bistveno, da sodišče ene od človekovih pravic ne sme vnaprej izključiti iz obravnavanja. Sodišče mora upoštevati navedene zahteve in opraviti tehtanje (gre za t.i. test praktične konkordance). Pri presoji oziroma tehtanju sodišče ne sme prezreti ustavnopravno odločilnih okoliščin. Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP, čemur je sledilo tudi Ustavno sodišče RS. Navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivima dejanjema razžalitve in žaljive obdolžitve je bila presežena. Merila za razreševanje kolizije med navedenimi pravicami so: (1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; (2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; (3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; (4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; (5) vsebina, oblika in posledice objave; (6) teža naloženih sankcij.
OZ člen 134, 147, 178, 179. URS člen 15, 15/3, 35, 39.
nedopusten poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - objava sodbe - objava javnega opravičila - pravica do svobode izražanja - pravica od varstva časti in dobrega imena - kršitev osebnostnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - novinarska etika - kršitev novinarske etike - kolizija ustavnih pravic - neresnično dejstvo - vrednostna sodba - nesklepčnost tožbe - resničnost objavljenih informacij - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudna sodba - neprerekane tožbene navedbe
Novinarji morajo biti pri izvrševanju pravice do obveščenosti ljudi, v zvezi s katero delujejo kot predstavniki javnosti, odgovorni in skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost, saj interesa javnosti za objavo neresničnih informacij ni. Če sodišče ugotovi, da je novinar vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o drugi osebi oziroma da je pri tem ravnal hudo malomarno (brezbrižno), mu je mogoče očitati celo zlorabo pravice do svobode izražanja.
Pritožbeni očitek, da je naložitev več civilnopravnih sankcij (objava sodbe, javno opravičilo in plačilo denarne odškodnine) nesorazmerna, ni utemeljen, saj ima oškodovanec pravico do izbire vrste pravnega varstva in do kumulacije več zahtevkov.
Pogoj za izrek denarne odškodnine zaradi posega v osebnostno pravico tožnika je, da je imel poseg za posledico telesne, duševne bolečine ali strah.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.