duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - čas zdravljenja - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede A. A. izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
URS člen 2. ZNP člen 44, 45, 45/3, 50. ZZZDR člen 208, 208/2.
delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - načelo sorazmernosti - postavitev skrbnika
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustavnega načela sorazmernosti, kot enenega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS) ter delni odvzem poslovne sposobnosti presojalo restriktivno in poslovno sposobnost nasprotnega udeleženca omejilo, tako da ne bo več mogel samostojno vlagati aktov pred pravosodnimi organi, pred organi pregona (policija in Državno tožilstvo) in ne bo mogel samostojno nastopati pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani ter pred organi pregona.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00040695
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00039144
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037434
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - organska duševna motnja
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (organsko blodnjavo in osebnostno motnjo, s ponavljajočimi se depresivnimi epizodami), zaradi katere sta hudo moteni presoja realnosti in sposobnost pritožnice obvladovati svoje ravnanje. Kljub drugačni pritožbeni trditvi je narava te duševne motnje takšna, da terja ne le prisilno zdravljenje, ampak tudi omejitev pritožničine osebne svobode. Pritožnica je namreč pod vplivom duševne motnje že poskušala drugi osebi vzeti življenje in se je zato celo znašla v kazenskem postopku. Poleg tega je večkrat poskušala storiti samomor, s čimer spravila v resno nevarnost tudi svoje življenje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038206
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 74, 74/1, 75.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - varovani oddelek - namestitev v varovani oddelek - shizofrenija
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek SVZ brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in (5) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi socialnega varstva.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262, 262/1, 262/2. ZNP-1 člen 42.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju - razpolaganje s premoženjem - upravljanje premoženja - delovanje v pravnem prometu - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - oseba, mlajša od 15 let
Obseg skrbništva je vezan na dohodkovno-premoženjsko sfero nasprotne udeleženke in z njo povezanim postopanjem (nastopanjem) pravne narave. Razen na omenjenih področjih pa bo lahko nasprotna udeleženka živela, delovala, se družila in svobodno izražala oziroma nastopala kot vsaka druga odrasla oseba.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038542
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - odvzem prostosti - demenca - duševna motnja
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Udeleženec zaradi nerednega jemanja zdravil, v posledici česar je prišlo do poslabšanja njegove bolezni, nedvomno ogroža svoje zdravje, pa tudi zdravje drugih (heteroagresija), pri čemer je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037462
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035697
ZDZdr člen 39. ZPP člen 337.
nepravdni postopek - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust z zdravljenja - nedopustne pritožbene novote
Strokovnih ugotovitev izvedenca, na katerih temelji odločitev sodišča, pritožba niti ne izpodbija, temveč navaja nove razloge in okoliščine, ki so se očitno pojavile šele po izdaji izpodbijanega sklepa (pritožba ne zatrjuje, da bi že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa vedeli za rezultate laboratorijskih preiskav na prepovedane droge, tega izvida tudi ne priloži). Ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede na okoliščine v času, ko je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep sprejelo, novih dejstev, ki so nastopila šele pozneje, ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREBIVALIŠČE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037825
ZPP člen 154, 154/2, 180, 180/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5. ZOR člen 189, 189/2, 200. OZ člen 179, 182. ZSV člen 21, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41. ZPŠOIRSP člen 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - sodna praksa - višina odškodnine - možnost zaposlitve - pripravljenost za delo - izgubljeni zaslužek - cene ob izdaji sodne odločbe - denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči - trditveno in dokazno breme - omejitev gibanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - stiki z otrokom - plačevanje preživnine - nepostavitev izvedenca - delni uspeh strank - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Za pravni sklep o obstoju vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter nezaposlenostjo tožnika v določenem obdobju izbrisa zadostuje, da je bil tožnik pred izbrisom pretežni del časa zaposlen in da se je zaposlil še v obdobju izbrisa, kar nedvomno kaže na njegovo pripravljenost delati.
Ker se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, s čimer se zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, je treba pri odmeri odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka upoštevati višino povprečne mesečne neto plače na dan sojenja.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSM00071908
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - mladoletna oseba - prostorska zasedenost - pravice varovancev zavoda
Odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje - namestitev nasprotnega udeleženca v prenapolnjen SVZ - posega v človekove pravice nasprotnega udeleženca pa tudi preostalih varovancev oddelka. V zavod se namešča oseba agresivna do sebe in drugih. Namestitev dodatnih oseb v prezaseden SVZ ni sprejemljiva tudi z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - povrnitev nepremoženjske škode - protipravno ravnanje države - načelo prirejenosti postopkov - upravna odločba - pravnomočna upravna odločba - vzročna zveza - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - strah - temelj odškodninske odgovornosti - neizvedba dokaza
Tožnik ni dokazal obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti (vzročne zveze in škode), njegov zahtevek po temelju ni utemeljen in ga je bilo že zato treba zavrniti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038251
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna motnja
Ne glede na dejstvo, da ni bilo mogoče določiti celotne simptomatike, pa opisana ravnanja osebe, ki so nepredvidljiva, in ugotovitve izvedenca, potrjujejo, da je z izpodbijanim sklepom določeno zdravljenje osebe nujno potrebno, ker je izkazan obstoj duševne motnje, zaradi katere je huje ogroženo zdravje osebe, vzrokov ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037556
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1.
namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034885
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 77. ZPP člen 335, 336. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/a. URS člen 19, 19/1, 19/2.
socialno varstvo - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - oseba z duševno motnjo - nepodpisana pritožba - zavrženje pritožbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - učinek pravnomočnosti sklepa
Zakonski pogoji za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ niti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi niso izpolnjeni, so pa podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje.