• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sodba I Cpg 393/2002
    7.1.2004
    pogodbeno pravo
    VSL03741
    ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 17, 12, 12/2, 15, 17. ZOR člen 71, 71/2, 71/3, 568, 571, 71, 71/2, 71/3, 568, 571.
    najemna pogodba - bistvena vsebina
    Za veljavnost najemne pogodbe je po drugem odstavku 12. člena ZPSPP predpisana obličnost pogodbe. Pogodbeni stranki morata v pogodbi opredeliti predmet najema in višino najemnine kot bistvene sestavine najemne pogodbe (primerjaj 567. člen ZOR). Oddaja poslovnih prostorov v najem nujno predpostavlja možnost najemodajalca, da te prostore uporablja. Če bi bila ureditev dodatnega trgovskega lokala pogoj za možnost uporabe v najem danih poslovnih prostorov, bi morali pogodbeni stranki to v najemni pogodbi kot njeno bistveno sestavino o lastnostih v najem oddanega poslovnega prostora tudi zapisati. Le tako bi natančno opredelili, kakšne lastnosti mora imeti predmet najema za njegovo uporabo.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cp 422/2003
    7.1.2004
    civilno procesno pravo
    VSL51515
    ZPP člen 7, 286, 337, 7, 286, 337.
    načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazno breme
    Sodišče poudarja, da je eno od temeljnjih načel pravdnega postopka

    razpravno načelo (1. odst. 7. člena ZPP), kar pomeni, da so stranke

    tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje

    zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

    Tako so stranke tiste, ki determinirajo predmet in obseg

    razpravljanja oziroma dokazovanja v postopku pred sodiščem prve

    stopnje. Navedena obveznost pravdnih strank se izraža v dvojnem

    smislu, v pozitivnem - sodišče mora upoštevati dejanske trditve

    strank, ki so pravnorelevantne; in negativnem smislu - sodišče

    (praviloma) ne sme upoštevati dejstev, na katera se nobena od strank

    ni sklicevala, pa če so še tako relevantne v sporu.

     
  • 83.
    VSL sklep II Cp 1335/2003
    7.1.2004
    stanovanjsko pravo
    VSL50135
    SZ člen 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2.
    denacionalizacija - najemno razmerje - neprofitna najemnina
    Odločilno za presojo najemnega razmerja, ki je trajne narave, je, da

    sprememba lastništva stanovanja ne vpliva na obstoj in vsebino

    najemnega razmerja (1. odst. 125. člena SZ). Načelo prenosa najemnega

    razmerja na uporabnika pa ureja 1. odst. 56. člena SZ, ki določa, da

    mora lastnik stanovanja v primeru najemnikove smrti skleniti najemno

    pogodbo z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v dalj

    časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma z enim od ožjih

    družinskih članov, navedenih v najemni pogodbi. Ker je bila z najemno

    pogodbo med pravdnima prednikoma pravdnih strank na podlagi prehodne

    določbe 1. odst. 150. člena SZ dogovorjena neprofitna najemnina,

    ostane to določilo še naprej v veljavi.

     
  • 84.
    VSL sodba I Cp 1429/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51519
    ZOR člen 210, 361, 361/1, 363, 371, 210, 361, 361/1, 363, 371.
    neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaranja
    Za zastaranje iz neupravičene pridobitve velja splošni zastaralni rok

    iz 371. člena ZOR. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je

    upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne

    primere ni z zakonom določeno kaj drugega (1. odstavek 361. člena

    ZOR). V primeru vlaganja v tujo nepremičnino brez podlage (1.

    odstavek 210. člena ZOR) ali glede na podlago, ki se ni uresničila

    ali je pozneje odpadla (4. odstavek 210. člena ZOR), je to od

    trenutka premika premoženja, razen če obstajajo posebne okoliščine,

    ki narekujejo drugačno presojo začetka teka zastaralnega roka, kot

    npr. v primeru vlaganja v času obstoja ekonomske skupnosti med osebo,

    ki vlaga svoja sredstva, in lastnikom stvari, v katero so ta sredstva

    vložena.

    Prav ima pritožba, da bi lahko tožnik svojo terjatev uveljavljal že

    zoper sedaj pokojno X in nadalje tudi, da se v zastaranje všteje čas,

    ki je tekel v prid dolžnikovemu predniku (363. člen ZOR). Sodišče

    prve stopnje je s tem, da je štelo, da je do prehoda premoženja iz

    sfere prikrajšanega (tožnika) prešlo v sfero okoriščanega (dedičev)

    šele s smrtjo X napačno uporabilo določila ZOR o zastaranju.

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 126/2003
    6.1.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00871
    ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.
    sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba
    1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5