• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sklep II Cp 1335/2003
    7.1.2004
    stanovanjsko pravo
    VSL50135
    SZ člen 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2.
    denacionalizacija - najemno razmerje - neprofitna najemnina
    Odločilno za presojo najemnega razmerja, ki je trajne narave, je, da

    sprememba lastništva stanovanja ne vpliva na obstoj in vsebino

    najemnega razmerja (1. odst. 125. člena SZ). Načelo prenosa najemnega

    razmerja na uporabnika pa ureja 1. odst. 56. člena SZ, ki določa, da

    mora lastnik stanovanja v primeru najemnikove smrti skleniti najemno

    pogodbo z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v dalj

    časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma z enim od ožjih

    družinskih članov, navedenih v najemni pogodbi. Ker je bila z najemno

    pogodbo med pravdnima prednikoma pravdnih strank na podlagi prehodne

    določbe 1. odst. 150. člena SZ dogovorjena neprofitna najemnina,

    ostane to določilo še naprej v veljavi.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 1493/2003
    7.1.2004
    DEDNO PRAVO
    VSL49958
    ZZZDR člen 50, 51, 50, 51. ZD člen 141, 141. ZPP člen 13, 13/1, 108, 13, 13/1, 108. ZZK-1 člen 3, 3/1-5, 11, 11/2-1, 31, 31/1, 148, 148/1-2, 3, 3/1-5, 11, 11/2-1, 31, 31/1, 148, 148/1-2.
    dediščinska tožba - skupno premoženje - tožbeni zahtevek
    1. Tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem delu je nedoločljiv. Osnovna

    enota v pravnih razmerjih na nepremičninah je zemljiška parcela (1.

    točka 2. odstavka 11. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS

    št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1), katere identifikacijski znak je

    oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka,

    kot je vpisana v zemljiškem katastru (5. točka 1. odstavka 3. člena

    ZZK). V listini, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti nepremičnina

    označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški

    knjigi (1. odst. 31. čl. ZZK-1).

    2. Stališče sodišča prve stopnje, ki se ni ukvarjalo z izločitvenim

    zahtevkom prve toženke, ker ga tožnica kot zakonita dedinja ne

    priznava, je materialnopravno napačno. Ugovore v smeri skupnega

    premoženja zapustnika in prve toženke ter vlaganj v nepremičnino bi

    moralo obravnavati, saj je od njihove utemeljenosti odvisna odločitev

    o glavni stvari. Če bo tožena stranka z njimi uspela, se bo to

    odrazilo v manjšem obsegu zapuščine po pokojnem M.P.. Tožena stranka

    je za svojo obrambo uporabila pravilno sredstvo, to je ugovor.

     
  • 83.
    VSL sklep III Cp 1789/2003
    7.1.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48483
    ZIZ člen 38, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/4.
    izvršitelj - rubež - stroški izvršitelja
    Izvršitelj nima pravice do plačila za neuspešen rubež, če upnik predlaga odlog izvršbe in preklic rubeža 20 dni pred razpisanim rubežem.

     
  • 84.
    VSL sklep I Cpg 1351/2003
    7.1.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03760
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/3, 273, 270, 270/3, 272, 272/3, 273.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
    Upnik je sicer izkazal za verjetno, da bi dolžnik, ki skladišča, za katerega ima sklenjeno za 50 let najemno pogodbo, trenutno ne uporablja, z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo, vendar ob ugotovitvi, da izvršba na podlagi sodne odločbe, če bo zahtevku na izročitev nepremičnine v posest ugodeno, ne bo onemogočena ali otežena, domneva nevarnosti sploh ni relevantna.

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 126/2003
    6.1.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00871
    ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.
    sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba
    1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5